Obstajajo časi, ko preprosto ne vemo več, katere presežnike bi še lahko uporabili za sanjsko rast svetovnih delnic, ki so od dna medvedjega trga v oktobru 2022 v evrih pridobile skoraj 28 odstotkov. To je brez dvoma velik dosežek, vendar pa se statistični profil te idilične rasti ne more niti približno primerjati s skoraj popolnim eksplozivnim izbruhom delnic od lanskega novembra.

Poznamo primere, ko so borzni trgi dosegali podobno impresivne in skoraj premočrtne rasti brez premora skozi daljša časovna obdobja, vendar se še nikoli prej v zgodovini modernih delniških trgov ni zgodilo, da bi med novembrom in marcem ameriške delnice zrasle za več kot 21 odstotkov. Zanimivo je, da so se v devetih od enajstih primerov odlični pozitivni donosi nato nadaljevali tudi v marcu in celo še naprej, do konca leta.

Evforiji se je težko upreti

Delnice so namreč v preostanku leta v povprečju pridobile dodatnih 12 odstotkov, kar ponovno potrjuje, da evforijo na delniških trgih poganjajo globoko zakoreninjeni živalski nagoni. Tudi vsega hudega vajeni vlagatelji se težko zavestno upremo evforiji na trgih in se v fazah eksponentne rasti pridružimo množici podivjanih bikov, slepi in gluhi za tveganja, povezana z monetarno politiko, makroekonomskimi razmerami, poslovanjem podjetij in geopolitičnimi pretresi.

V tem trenutku v nekaterih segmentih finančnega trga počasi prehajamo v evforično fazo, v kateri je prevladujoče čustvo vnetljiva kombinacija pohlepa in strahu pred tem, da bi zamudili življenjsko priložnost. Warren Buffet je menda nekoč dejal, da premoženjski baloni obstajajo zato, ker ljudje ne prenesejo, kako bogatijo (po njihovem mnenju) bolj »neumni« in manj sposobni sosedje.

To v ljudeh, ki morda nikoli prej niso kazali zanimanja za špekulacije na trgih, spodbudi nepremišljen apetit po tveganju. V želji, da bi na hitro obogateli in tekmovali s sosedi ali znanci z družbenih omrežij, se na vrat na nos spustijo v nepremišljeno avanturo, ne da bi se zavedali tveganja in nevarnosti izgube dragocenega kapitala.

INFOGRAFIKA: Delo

Manjši odstotek za tvegane naložbe

Če se že ne moremo upreti klicu siren ekstremnih špekulacij, lahko za kriptovalute in podobne loterijske stave zavestno uporabimo manjši delež svojega finančnega premoženja, recimo od pet do deset odstotkov, da nas potem ne bo bolela glava, ko/če se bo nenadoma razpočil napihnjeni finančni balon.

V letošnjem letu so globalne delnice pridobile že več kot osem odstotkov, s čimer bi morali biti dolgoročno usmerjeni vlagatelji zadovoljni, tudi če se tečaji na borzah do konca leta ne premaknejo nikamor. V tem trenutku tudi najbolj izkušeni udeleženci na trgih težko sledijo kaosu in neštetim gibljivim delom v zraku, zato je smiselno, da se spomnimo na misel Burtona Malkiela, ki pravi, da »če vsak dan preverjate tečaje delnic, je tako, kot da bi postavili spletno kamero v gozd, da bi videli, ali drevesa rastejo«.

Optimizem na finančnih trgih in povišana vrednotenja delnic imajo po drugi strani močno fundamentalno oporo v dobrih poslovnih rezultatih podjetij in nižjih inflacijskih pričakovanjih. Besede Fedovega guvernerja Powella, da niso več daleč od začetka zniževanja obrestnih mer in da pravzaprav samo še čakajo na dodatne podatke, ki bodo potrdili ohlajanje inflacijskih trendov, so v tem trenutku najljubša glasba za ušesa bankirjev na Wall Streetu. Zniževanja obrestnih mer, ki niso povezana z recesijo, namreč statistično skoraj vedno in povsod spremljajo pozitivna gibanja na delniških trgih.