Turbulentno leto za avtomobilsko industrijo
Agresivni vstop Kitajcev v elektrifikacijo in počasnost evropske avtomobilske industrije pri spremembi poslovnih modelov po besedah Radovana Bolka iz Kolektorja na včerajšnji konferenci slovenske avtomobilske industrije, združene v iniciativo za zeleno mobilnost Gremo, občutijo tudi dobavitelji avtomobilski industriji: »Lahko smo zadovoljni, da smo v avtoindustriji pred leti prepoznali, da nas čakajo največje spremembe v avtomobilski industriji, kot so kadarkoli bile. Združili smo se, k sebi povabili še znanost in državo ter oblikovali projekt Gremo. Ta pomaga, da se prebijamo skozi okoliščine, ki so še težje, kot smo takrat predvidevali.«
Lansko leto je bilo turbulentno za avtomobilsko industrijo, je dejal direktor avtomobilskega dobavitelja Domel Matjaž Čemažar. To so občutili tudi slovenski dobavitelji, ki so lani dosegli nižje prihodke in nižji EBITDA kot leto prej, znižali so tudi napovedi rasti do leta 2030. »Stroški dela in storitev so se lani dvignili, denimo stroški energentov so bili za večino evropske industrije neugodni. Tako smo poslovali slabše kot leto prej.« Poudaril pa je pomembnost razvoja in inovacij, lani so povečali tudi obseg investicij: »Na evropski avtomobilski trg prihaja kitajska konkurenca in samo odlične prebojne rešitve bodo tiste, ki nas bodo na globalnem zemljevidu postavile više.«
Po mnenju Iztoka Seljaka, koordinatorja misije Gremo, je slovenska avtomobilska industrija v primerjavi s predkoronskimi časi doživela izjemno rast s treh na pet milijard evrov, lani pa je tej panogi za kratek čas »zastal dih«. Podatki za prvo letošnje četrtletje namreč že kažejo, da se je krivulja rasti znova obrnila navzgor. Tudi po njegovem mnenju je največja geostrateška nevarnost prodor poceni kitajskih električnih avtomobilov in tudi zagon kitajske proizvodnje v Evropski uniji. »To pa ni le grožnja, ampak tudi izjemna priložnost, da smo zraven.«
Projekti iz misije Gremo so doslej dobili deset milijonov evrov državnih pomoči, letos pričakujejo 15 do 20 milijonov evrov. Ciljni letni znesek za prihodnjih šest let je sicer 30 milijonov evrov nepovratnih spodbud. Glavni razlog, da ta cilj ne bo dosežen, so počasni administrativni postopki države, je rekel Seljak.
