V prvih treh mesecih presenetljiv gospodarski odboj
Gospodarska rast pri nas večja kot v EU, največ so k njej prispevale bruto investicije v osnovna sredstva in izvoz, večja je tudi osebna potrošnja.
Odpri galerijo
Letošnje prvo trimesečje so še zaznamovali zajezitveni ukrepi, del izvozne industrije pa je doživel rast naročil, opazno so porasle bruto naložbe v stroje, opremo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Slovenija je za razliko od večine članic Unije že v prvem četrtletju presenetljivo doživela manjši gospodarski odboj. BDP se je namreč medletno, v primerjavi z istim obdobjem lani, prvič po začetku krize zvišal, in sicer za 1,6 odstotka, po desezoniranih podatkih pa za 2,3 odstotka, kar je bolje kot v evrskem območju in Uniji, ki sta v prvem trimesečju imela gospodarski upad (za 1,8 oziroma 1,7 odstotka), kažejo podatki statističnega urada (Surs).
Četrtletne številke, ki so ugodnejše od večine drugih držav evrskega območja, so presenetile tudi analitike, na GZS so namreč namesto rasti pričakovali enoodstoten gospodarski padec, nam je povedal glavni ekonomist Bojan Ivanc. Dosežena višja rast je po njegovem tako posledica naše nekoliko nižje osnove in nekoliko višjega padca BDP v lanskem prvem četrtletju (–3,3 odstotka v Sloveniji in –2,7 odstotka v EU27) kot tudi izjemne letošnje rasti investicij in prilagoditve potrošnje gospodinjstev novim okoliščinam. Velik je bil tudi prispevek izvoza blaga (povečanje za 4,2 odstotka), ki je povsem nadomestil 14-odstotni padec izvoza storitev, kar pomeni, da se je povpraševanje po slovenskih izdelkih povečalo precej bolj, kot se je zmanjšal izkupiček iz tujskega turizma, poudarja Ivanc.
Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju 2021 znašala 1.035.000 oseb, kar je za en odstotek manj ali za 10.000 oseb manj kot v
prvem četrtletju 2020. V dejavnosti gostinstvo, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih je zaposlenost upadla najbolj. V nekaterih dejavnostih pa se je tudi zvišala, med temi najizraziteje v zdravstvu in socialnem varstvu.
»V Sloveniji se je za razliko od povprečja evrskega območja okrevanje gospodarstva začelo že v prvem letošnjem četrtletju. K temu je največ prispevalo sproščanje omejitvenih ukrepov in posledična rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Razmere se postopoma izboljšujejo tudi na trgu dela, kjer se je rast plač ob državnih ukrepih še dodatno okrepila,« pa so podatke Sursa pospremili v Banki Slovenije, kjer še ugotavljajo, da »aktualni podatki za maj nakazujejo močen pospešek gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju letošnjega leta«.
Tedenski kazalniki aktivnosti za maj namreč nakazujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje in izvoza, »krepi se podjetniški optimizem, izboljšalo se je tudi razpoloženje potrošnikov. Ob omejitvah, ki jih še prinaša epidemija, lahko na kratek rok gospodarsko rast bolj kot povpraševanje zavrejo omejitve na ponudbeni strani, saj so se številne surovine precej podražile, dobavni roki pa podaljšali,« vidijo kratkoročne gospodarske izzive v centralni banki.
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se v zadnjih mesecih z umirjanjem epidemije izboljšujejo, pozitivne obete za naprej vidijo tudi v Umarju. Ocenjujejo, da bodo v drugem četrtletju z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov »vidneje okrevale tudi storitve, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. Trenutni obeti za nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti in razmere na trgu dela so ugodni, nadaljnji tempo okrevanja pa bo še naprej ključno odvisen od epidemičnih razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in premišljenega ohranjanja in umika ukrepov za blaženje posledic epidemije,« poudarjajo na Umarju.
Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno višje za 2,2 odstotka. Podobno kot v evrskem območju tudi pri nas inflacijo že od marca krepijo medletno dražji energenti, medtem ko je osnovna inflacija (brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) z 0,5 odstotka ostala izrazito umirjena, ugotavljajo v Banki Slovenije.
Po desezoniranih podatkih Eurostata je bil BDP v prvem četrtletju v evrskem območju za 1,8, v celotni Uniji pa za 1,7 odstotka nižji kot v istem obdobju lanskega leta, pri čemer so med državami precejšnje razlike. V Nemčiji so tako v prvem četrtletju zabeležili triodstotni upad, nekaj nižji je bil padec v Avstriji in Italiji, opaznejšo rast v višini 1,5 odstotka pa so zabeležili v Franciji.
Četrtletne številke, ki so ugodnejše od večine drugih držav evrskega območja, so presenetile tudi analitike, na GZS so namreč namesto rasti pričakovali enoodstoten gospodarski padec, nam je povedal glavni ekonomist Bojan Ivanc. Dosežena višja rast je po njegovem tako posledica naše nekoliko nižje osnove in nekoliko višjega padca BDP v lanskem prvem četrtletju (–3,3 odstotka v Sloveniji in –2,7 odstotka v EU27) kot tudi izjemne letošnje rasti investicij in prilagoditve potrošnje gospodinjstev novim okoliščinam. Velik je bil tudi prispevek izvoza blaga (povečanje za 4,2 odstotka), ki je povsem nadomestil 14-odstotni padec izvoza storitev, kar pomeni, da se je povpraševanje po slovenskih izdelkih povečalo precej bolj, kot se je zmanjšal izkupiček iz tujskega turizma, poudarja Ivanc.
Zaposlenost medletno manjša za odstotek
Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju 2021 znašala 1.035.000 oseb, kar je za en odstotek manj ali za 10.000 oseb manj kot v
prvem četrtletju 2020. V dejavnosti gostinstvo, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih je zaposlenost upadla najbolj. V nekaterih dejavnostih pa se je tudi zvišala, med temi najizraziteje v zdravstvu in socialnem varstvu.
Obeti za naprej pozitivni
»V Sloveniji se je za razliko od povprečja evrskega območja okrevanje gospodarstva začelo že v prvem letošnjem četrtletju. K temu je največ prispevalo sproščanje omejitvenih ukrepov in posledična rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Razmere se postopoma izboljšujejo tudi na trgu dela, kjer se je rast plač ob državnih ukrepih še dodatno okrepila,« pa so podatke Sursa pospremili v Banki Slovenije, kjer še ugotavljajo, da »aktualni podatki za maj nakazujejo močen pospešek gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju letošnjega leta«.
Tedenski kazalniki aktivnosti za maj namreč nakazujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje in izvoza, »krepi se podjetniški optimizem, izboljšalo se je tudi razpoloženje potrošnikov. Ob omejitvah, ki jih še prinaša epidemija, lahko na kratek rok gospodarsko rast bolj kot povpraševanje zavrejo omejitve na ponudbeni strani, saj so se številne surovine precej podražile, dobavni roki pa podaljšali,« vidijo kratkoročne gospodarske izzive v centralni banki.
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se v zadnjih mesecih z umirjanjem epidemije izboljšujejo, pozitivne obete za naprej vidijo tudi v Umarju. Ocenjujejo, da bodo v drugem četrtletju z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov »vidneje okrevale tudi storitve, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. Trenutni obeti za nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti in razmere na trgu dela so ugodni, nadaljnji tempo okrevanja pa bo še naprej ključno odvisen od epidemičnih razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in premišljenega ohranjanja in umika ukrepov za blaženje posledic epidemije,« poudarjajo na Umarju.
Inflacija nad dva odstotka
Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno višje za 2,2 odstotka. Podobno kot v evrskem območju tudi pri nas inflacijo že od marca krepijo medletno dražji energenti, medtem ko je osnovna inflacija (brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) z 0,5 odstotka ostala izrazito umirjena, ugotavljajo v Banki Slovenije.
V EU upad BDP
Po desezoniranih podatkih Eurostata je bil BDP v prvem četrtletju v evrskem območju za 1,8, v celotni Uniji pa za 1,7 odstotka nižji kot v istem obdobju lanskega leta, pri čemer so med državami precejšnje razlike. V Nemčiji so tako v prvem četrtletju zabeležili triodstotni upad, nekaj nižji je bil padec v Avstriji in Italiji, opaznejšo rast v višini 1,5 odstotka pa so zabeležili v Franciji.
