ZDA in Kitajska dosegle dogovor?

Junij se je na kapitalskih trgih začel precej umirjeno. Ameriške delnice so se do časa pisanja prispevka (12. 6. 2025) podražile za skromnih 0,7 odstotka (v evrih), evropske delnice pa za 0,6 odstotka. Gibanje trgov nakazuje na zatišje pred nevihto, ko vsi čakajo, kako se bodo končala carinska pogajanja med ZDA in drugimi državami. Predvsem so številne oči uprte v Kitajsko, ki naj bi z ZDA končno dosegla dogovor.

Dogovor ZDA-Kitajska

V sredo, 10. 6. 2025, je predsednik ZDA Donald Trump naznanil, da je zelo zadovoljen s pogajanji s Kitajsko. Dva dni kasneje je na svojem socialnem omrežju predstavil tudi nekaj podrobnosti dogovora, in sicer da bo Kitajska ZDA dobavila magnete in redke rude, ZDA pa bodo kitajskim študentom spet omogočile izobraževanje na ameriških univerzah. Hkrati so se dogovorili za ameriške carine v višini 55 odstotkov na kitajski izvoz in deset odstotkov carine na ameriški izvoz. Dogovor naj bi v času pisanja prispevka čakal še zgolj na končno odobritev predsednika Trumpa in kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Trump je v začetku aprila napovedal številnim državam partnericam tudi višje carine, ki jih je nekaj dni kasneje odložil za 90 dni (do 9. julija). Trenutno je edini okvirni dogovor vzpostavljen med ZDA in Združenim kraljestvom ter ZDA in Kitajsko. Trump se je zaradi omejenih zmogljivosti njegove administracije odločil, da pristopi k posameznim bilateralnim pogajanjem s ključnimi trgovinskimi partnerji, med katere spadajo predvsem Indija, Japonska, Južna Koreja in Evropska unija. Napovedal je tudi namero, da v prihodnjih tednih pošlje pisma vsem trgovinskim partnerjem, kjer bo navedeno, kakšni so pogoji ZDA za nadaljnje sodelovanje, pri tem pa bodo ti trgovinski partnerji imeli zgolj možnost »vzemi ali pusti«.

carine ZDA Kitajska Foto Gm/tt Igd

Že vse od začetka uvajanja številnih carin Donald Trump pritiska na ameriško centralno banko (Fed), natančneje na predsednika Feda Jeroma Powlla, da znižajo referenčne obrestne mere in spodbudijo ameriško gospodarstvo, ki ga uvedene carine rahlo bremenijo. Powell še vedno zagovarja, da morajo počakati na prihodnje gospodarske podatke, ko bo bolj jasno, kako bodo carine vplivale na gospodarstvo oziroma ali se bo zaradi tega začela krepiti tudi inflacija. Letna stopnja splošne inflacije se je v maju rahlo okrepila z 2,3 odstotka na 2,4 odstotka, letna stopnja brezposelnosti pa je v maju ostala še vedno na izjemno nizki ravni pri 4,2 odstotka. Trg dela za zdaj ostaja stabilen in inflacija se še vedno ni vrnila na ciljna dva odstotka, zato posledično še ni močnega razloga za nižanje referenčnih obrestnih mer. Tržna pričakovanja sicer nakazujejo na majhno verjetnost, da Fed zniža referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk na septembrskem zasedanju. Referenčna obrestna mera v ZDA že od decembra 2024 ostaja v razponu od 4,25 do 4,50 odstotka. Na drugi strani pa je Evropska centralna banka (ECB) referenčno obrestno mero znižala že osmič v zadnjem letu, in sicer za 25 bazičnih točk na dva odstotka (v vseh osmih znižanjih s štirih na dva odstotka). Trgi pričakujejo še eno dodatno znižanje za 25 bazičnih točk do konca tega leta.

Tilen Banko, analitik, Pokojninska družba A Foto Osebni Arhiv

Vpliv na kapitalske trge

Ameriški in evropski delniški trg sta se vrnila oziroma celo presegla nivoje izpred uveljavitve carin v začetku aprila. Glede na trenutne carinske odloge Trumpa, nekaj bilateralnih dogovorov med posameznimi državami in še vedno solidne gospodarske podatke so delniški trgi vrednoteni precej optimistično – nivoji cen delnic v splošnem nakazujejo, kot da so države že dosegle ugodne dogovore. Kljub dogovorjeni 55-odstotni carini na kitajske uvožene izdelke je to še vedno precej višja stopnja kakor v začetku leta, ko so imele ZDA vzpostavljeno 20,8-odstotno carino na kitajske izdelke. Novi dogovori bodo najverjetneje še vedno slabši (vsaj za ameriške trgovinske partnerje), kakor so bili pred uvedbo carin, kar bo posledično tudi vplivalo na poslovanje borznih družb, ki so izpostavljene poslovanju z ZDA, in njihova vrednotenja. Predvsem bodo imeli velik vpliv prihodnji dogovori med ZDA in drugimi državami, saj se bliža 9. julij, ko poteče 90-dnevni odlog ameriških carin na večino držav. V primeru neuspešnih pogajanj lahko pričakujemo še dodatne pretrese na kapitalskih trgih.