Lakoto po besedah potešijo pesmi in zgodbe

Avtor letošnje poslanice zveze za mladinsko književnost je Peter Svetina, plakat je delo Damijana Stepančiča.
Fotografija: Južnokorejska avtorica in ilustratorka Bek Hi Na je dobitnica spominske nagrade Astrid Lindgren. Na fotografiji spomenik Hansu Christianu Andersenu v newyorškem Centralnem parku. Foto Reuters
Odpri galerijo
Južnokorejska avtorica in ilustratorka Bek Hi Na je dobitnica spominske nagrade Astrid Lindgren. Na fotografiji spomenik Hansu Christianu Andersenu v newyorškem Centralnem parku. Foto Reuters

Mednarodna zveza za mladinsko­ književnost je 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, leta 1967 razglasila za mednarodni dan knjig za otroke.

Vsako leto nacionalna sekcija druge države pripravi plakat in poslanico, letos so to dolžnost zaupali slovenski:­ poslanico Lakota po besedah je napisal Peter Svetina, plakat je ustvaril Damijan Stepančič (oba letošnja nominiranca za Andersenovo nagrado), ki je z Melito Rak oblikoval tudi vabilo.

Zadnji slovenski avtor poslanice je bil leta 1997 Boris A. Novak, pred njim je ta čast doletela Elo Peroci leta 1970, dve leti pred njo pa ­Franceta Bevka.

Leta 1953 v Zürichu ustanovljena Mednarodna zveza za mladinsko književnost (International Board on Books for Young People, Ibby) ima sedež v Baslu in povezuje 72 nacionalnih sekcij. Slovenska sekcija je sponzorirala letošnji mednarodni dan otroških knjig, kar pomeni, da bodo letos po svetu ta dan zaznamovali z njenim gradivom, poleg tega je v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana, ­Pionirsko, pripravila bralnospodbujevalno akcijo, z vabilom k akciji so sodelovali tudi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, revija Otrok in knjiga in druge organizacije. Letošnje praznovanje, pravijo v slovenski Ibby, je posebno. Bralci po svetu so se znašli v samoizolaciji, a ostajajo povezani s spletom in ­dobrimi knjigami.
 

Besede so hrana


Plakat Damijana Stepančiča za mednarodni dan knjig za otroke.
Plakat Damijana Stepančiča za mednarodni dan knjig za otroke.
Peter Svetina je v poslanici Lakota po besedah zapisal: »Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel. In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni. Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo. Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili. Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili. To lakoto potešijo pesmi in jo ­potešijo zgodbe.«


 

Branje s telefonskega zaslona


V Veliki Britaniji, kjer v nasprotju z drugimi Unescov svetovni dan knjige namesto 23. aprila slavijo prvi četrtek marca in takrat mladim bralcem razdelijo vavčer, ki ga lahko zamenjajo za izbrano knjigo, so letos po poročanju založniške revije Publishing Perspectives ugotovili, da branje močno upada. Raziskava tamkajšnjega nacionalnega sklada za pismenost je pokazala, da je lani v prostem času vsak dan bralo le 25 odstotkov otrok, kar je najnižji odstotek po letu 2005. Ob siceršnjem ne ravno odličnem stanju slovenskega branja in založništva je bilo po podatkih lanske raziskave Knjiga in bralci VI bralcev v starostni skupini 18–24 let 68 odstotkov, več kot v raziskavi iz leta 2014, ko jih je bilo v skupini 15–25 let 52 odstotkov.

Najpogostejši vir knjig za otroke so šolske in splošne knjižnice, slaba polovica v anketi vprašanih staršev je kot vir navedla domačo knjižnico, največ informacij o knjigah, 35 odstotkov, je mladim bralcem priskrbel splet. Kot najpogostejši jezik knjig, ki jih berejo­ mladi bralci, je bila na prvem mestu s 100 odstotki navedena slovenščina, ob njej s 86 odstotki­ angleščina, ta skupina bralcev tudi največkrat obišče knjižnico enkrat na teden, 16 odstotkov je bralcev, sicer pa jih v tej starostni skupini bere in hodi v knjižnico 68 odstotkov, ti bralci pri izbiri knjige najbolj upoštevajo mnenje oziroma priporočilo prijateljev ali znancev. Ta starostna skupina tudi vodi pri branju e-knjig, takih je 36 odstotkov, največkrat za branje uporabijo mobilni telefon, nekoliko manj tablico, najmanj bralnik, vendar v tem segmentu vodi branje v angleščini (83 odstotkov), manj ga je v slovenščini (63 odstotkov).
 

Ujeti med štirimi stenami? Berite


Javna agencija za knjigo je med 17. in 29. marcem izvedla prvi del spletne (in medijske) kampanje #domacebranje, ki je spodbujala k branju ter vabila k obisku splet­nih knjigarn. Ker so med kampanjo v številnih spletnih, radijskih, televizijskih in tiskanih medijih opazili, da mnogi bralci ne vedo, kako in kje v teh dneh do klasičnih in elektronskih knjig, bodo kampanjo podaljšali do 12. aprila ter v tem času še bolj ozaveščali o splet­nih knjigarnah in spletni izposoji ter spodbujali nakup (e-)knjig. Kampanja #domacebranje je doslej dosegla 996.446 uporabnikov, oglasi so se prikazali 2.492.600-krat in dosegli 12.969 odzivov, 253 komentarjev, 723 delitev, klikov na povezave pa je bilo 4908.

Komentarji: