Svoj glas lahko najdeš v knjižnici

Prejšnji četrtek sta na slovesnosti v vrtu londonskega trga Bedford ustanoviteljica ženske nagrade za leposlovje Kate Mosse in predsednica žirije Mary Ann Sieghart podelili letošnjo nagrado: 30.000 funtov in bronasti kipec Bessie pokojne britanske kiparke Grizel Niven je prejela pisateljica in budistična duhovnica japonsko-ameriškega rodu Ruth Ozeki.

Nič presenetljivega ni bilo, da si je pisateljica, ki poučuje kreativno pisanje na kolidžu Smith v Massachusettsu, sodeluje pa tudi z Brooklynskim zenovskim centrom in skladom Vsakdanji zen, ob srečanju z novinarjem londonskega Guardiana naslednje jutro privoščila – meditacijo. Nagrado je osvojila s svojim četrtim romanom, Knjigo o obliki in praznini, ki jo je lani jeseni na Otoku izdala edinburška založba Jamieja Bynga Canongate Books, onkraj Atlantika pa hčerinska družba konglomerata Penguin Random House Viking.

Ozeki je po preselitvi v New York najprej ustvarjala dokumentarne filme za japonsko produkcijsko hišo Telecom Staff, režirala je epizode serije Poglej svet z vlaka, bila je tudi koproducentka pilotne oddaje za televizijsko dokumentarno serijo Ribarjenje z Johnom, v kateri sta nastopila glasbenik John Lurie in režiser Jim Jarmusch. Svoj prvi film, Vsa korespondenca, je posnela z umetnico Marino Zurkow in z njim osvojila nagrado Nove vizije na filmskem festivalu v San Franciscu, za drugega, Prepoloviti kosti, avtobiografski film o prenosu babičinih posmrtnih ostankov iz Japonske v ZDA, pa je bila nominirana za veliko nagrado žirije na festivalu Sundance.

Njena prva dva romana, Moje leto z mesom in Vse o stvarjenju, sta bila prevedena v enajst jezikov, za zgodbi jo je navdihnila skrb ob podnebnih spremembah in usodi kmetijstva (družina njenega očeta izvira s kmetije v Wisconsinu), za tretjega, Začasna zgodba, so ji podelili literarno nagrado časnika Los Angeles Times, z njim se je uvrstila tudi med finaliste nagrade man booker, prevedli so ga v osemindvajset jezikov.

Predsednica žirije je o romanu Knjiga o obliki in praznini zapisala, da je z duhovitim pisanjem, toplino, inteligentnostjo, humornostjo in pretresljivostjo knjiga poklon moči knjige in branja, govori o velikih vprašanjih življenja in smrti in jo je popoln užitek brati, po njenem mnenju je Ruth Ozeki izvirna in mojstrska pripovedovalka zgodb. V zgodbi štirinajstletni Benny Oh po očetovi tragični smrti začne doma slišati različne glasove predmetov v hiši, prijetne, jezne, žalostne, ker jih ne more ignorirati, se zateče v javno knjižnico, tam sreča različne ljudi, med njimi tudi brezdomnega filozofa, ki ga spodbudi, naj med mnogimi glasovi najde svojega, odkrije pa tudi knjigo, ki pripoveduje o njegovem življenju in ga nauči poslušati le tisto, kar je pomembno.

Žensko nagrado za leposlovje je leta 1996 ustanovila skupina založniških profesionalcev, ki jih je razočarala nagrada booker leta 1991, ko ni nobeni od avtoric uspelo priti med finaliste, čeprav je bilo tistega leta šestdeset odstotkov knjig delo pisateljic. Nagrada se je najprej imenovala po sponzorju, telekomunikacijskem podjetju Orange, pa Orange Broadband, med letoma 2014 in 2017 po sponzorju Baileys, zdaj pa je preprosto ženska nagrada za leposlovje.

Med letošnjimi finalistkami so bile Maggie Shipstead, Elif Shafak, Meg Mason, Lisa Allen-Agostini in Louise Erdrich.

Nagrado so doslej med drugimi prejele Ann Patchett, Zadie Smith, Barbara Kingsolver, and Chimamanda Ngozi Adichie, Ali Smith, lansko leto Susanna Clarke.