Med špageti vesternom in Brechtom
Sumljiva oseba velja za eno najboljših satiričnih komedij Branislava Nušića. S slednjim se beograjski režiser Kokan Mladenović spoprijema že tretjič. Gre namreč za klasičnega avtorja, ki tvori železni repertoar gledališč na območju nekdanje Jugoslavije, na slovenskih odrih pa je v zadnjih desetletjih manj pogost. Tekst, pri čigar priredbi je sodeloval tudi Jure Karas, je sicer aktualiziran prav za današnje slovenske razmere. Premiera bo na koprskem odru 28. oktobra.
S Sumljivo osebo se Kokan Mladenović spet vrača na oder koprskega gledališča, kjer se je predstavil že s komedijama Sluga dveh gospodarjev in Alan Ford/Vrnitev odpisanih. Koprski gledališki ansambel se je za to priložnost nekoliko povečal; med drugimi nastopajo še Vladimir Jurc, Andrijana Boškoska, Aleksandar Stojković in Matic Valič.
»To je udarna in multikulturna ekipa za začetek sezone, ki nas kot nek stampedo vali v čas, ko bomo morali v duhu vseh sprememb na več nivojih pošteno razmisliti o nas samih,« je uvodoma dejala Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper.
Desničarski špageti vestern
»Branislav Nušić je naš največji komediograf in je avtor, o katerem se učimo v šoli, v preteklosti so ga spoznavali tudi učenci nekdanje Jugoslavije. Bolj kot ta prepoznavni smešni Nušić me je zanimal tisti drugi, ki je bil zaradi svojih političnih spisov in poezije zaprt in preganjan, a je ne glede na to brez milosti še naprej motril družbo in politiko ter ju skozi svoja dela poskušal izboljšati,« je pojasnil Mladenović.
Tekst, spisan za časa Kraljevine Srbije, so ustvarjalci predstave prilagodili razmeram majhnega zaostalega mesta v Sloveniji, ki ga že več desetletij obvladujejo lokalni mogočneži; ti pa izredno burno reagirajo na vsak poskus, da bi jim kdo ogrozil njihov nedotakljivi status. »Za nas je to nekakšen desničarski špageti vestern, z grdimi umazanimi liki, ki jih ženejo moč, slava in denar. Želeli smo ustvariti predstavo, ob kateri se bodo gledalci smejali, obenem pa jim bo neprijetno zaradi zla, nasilja in primitivizma tistih, ki vladajo našim življenjem,« je navedel režiser.
Spomenik NOB kot utelešenje ideala
Del scenografije je tudi kopija spomenika NOB na Črnem Kalu, ki za Mladenovića simbolizira nasprotje dogajanja v predstavi, saj gre v njegovi interpretaciji za utelešenje nedosegljivih idealov, ki jih je predstavljala nekdanja Jugoslavija v odnosu na današnji – kot se je izrazil – neoliberalni fašizem, v katerem vladajo »grabežljive živali«, ki so brez morale in jih zanima le lastna korist.
»Nismo se trudili biti smešni, ampak prej realistični, saj se človek najbolj smeji komediji, v kateri se poistoveti s kakšnim likom, in se torej smeji samemu sebi,« povzame besedo Igor Štamulak (upodobil je policijskega inšpektorja Dragana). Poudaril pa je tudi pomen, ki jo imajo v igri songi, ki jih je spisal pokojni novinar in pisec Predrag Lucić, ki je bil med drugim soustanovitelj hrvaškega satiričnega tednika Feral Tribune. Uglasbila pa jih Irena Popović Dragović.
»Prav kontrapunkt med Nušićem in temi brechtovskim Lucićevi teksti, skozi interpretacijo glasbe, zaokrožuje celotno zgodbo,« je spet dejal Mladenović. Kot je še povedal za gledališki občasnik Gledga, Sloveniji zavida njeno levo vlado, toda dogajanje komedije ni postavljeno v prestolnico, kjer se politične spremembe občutijo, temveč v provinco, ki jo obvladujejo lokalni veljaki ne glede na to, kdo je na oblasti. »Gre za ostro neizprosno komedijo, ki jo enostavno lepo igrati,« pa je menil Aleš Valič (igra lokalnega policijskega načelnika in občinskega svetnika Vlada Jakšiča).
