Poslovil se je režiser in dramatik Dušan Jovanović
Bil je eden najbolj plodovitih slovenskih dramatikov in gledaliških režiserjev. Njegov opus je izjemen.
Odpri galerijo
Dušan Jovanović, dramatik, esejist in režiser. FOTO: Jure Eržen/Delo
Poslovil se je dramatik in režiser Dušan Jovanović. Star je bil 81 let.
Dušan Jovanović, ki se je rodil 1. oktobra leta 1939 v Beogradu, je veljal za enega najbolj plodovitih slovenskih dramatikov in gledaliških režiserjev, pisal je tudi radijske in televizijske igre ter kolumne. Za delo je prejel tako nagrado Prešernovega sklada (1979) kot Prešernovo nagrado (1990), bil je tudi večkratni dobitnik Grumove nagrade. Režiral je v vseh večjih slovenskih gledaliških hišah.
Ob umetnikovi 80. obletnici je Primož Jesenko iz Slovenskega gledališkega inštituta zapisal: »Dušan Jovanović že več kot pet desetletij sooblikuje slovensko in širše gledališko dogajanje, s širokim zamahom celostnega avtorja predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«
Pred dvema letoma je izdal avtobiografski roman Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. V njej se, kot so zapisali pri založbi Beletrina, posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. Jovanović je režiral dobro tretjino krstnih uprizoritev lastnih dramskih besedil, pa tudi druga, ki so mu predstavljala uprizoritveni izziv; vseh njegovih režij je več kot 90. Njegovo zadnje avtorsko besedilo, Boris, Milena, Radko, je izšlo leta 2013 – navdih zanj je našel v resnični ljubezenski zgodbi oziroma ljubezenskem trikotniku med Mileno Zupančič, Radkom Poličem - Racom in njim samim.
Po ločitvi staršev se je Dušan Jovanović z očetom in mačeho preselil v Ljubljano, kjer je na je na Filozofski fakulteti študiral angleščino in francoščino. »Moj oče je bil uslužbenec jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug, leta 1951 so ga poslali v Ljubljano, da tu odpre podružnico. In tako je tukaj v centru Ljubljane, na Trubarjevi ulici, pomagal odpreti nove prostore Tanjuga. Skupaj z mojo mačeho Paulo, ki je imela hčer iz prvega zakona, sta se preselila v Ljubljano in me vzela s sabo. Imel sem deset let,« je za Sobotno prilogo pred dvema letoma povedal novinarki Vesni Milek. Pri pisanju spominov, ko se potapljaš na dno svojega otroštva, odkrivaš tudi stvari, ki bi jih rad skril pred samim sabo, je še dodal.
Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti se je vpisal na študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev in direktor Gledališča Pupilije Ferkeverk, v okviru katerega je bila uprizorjena kultna predstava Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. V začetku sedemdesetih let je bil soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je od leta 1989 dalje predaval režijo.
Poročen je bil s filmsko in gledališko igralko Mileno Zupančič.
Dušan Jovanović, ki se je rodil 1. oktobra leta 1939 v Beogradu, je veljal za enega najbolj plodovitih slovenskih dramatikov in gledaliških režiserjev, pisal je tudi radijske in televizijske igre ter kolumne. Za delo je prejel tako nagrado Prešernovega sklada (1979) kot Prešernovo nagrado (1990), bil je tudi večkratni dobitnik Grumove nagrade. Režiral je v vseh večjih slovenskih gledaliških hišah.
Ob umetnikovi 80. obletnici je Primož Jesenko iz Slovenskega gledališkega inštituta zapisal: »Dušan Jovanović že več kot pet desetletij sooblikuje slovensko in širše gledališko dogajanje, s širokim zamahom celostnega avtorja predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«
Pred dvema letoma je izdal avtobiografski roman Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. V njej se, kot so zapisali pri založbi Beletrina, posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. Jovanović je režiral dobro tretjino krstnih uprizoritev lastnih dramskih besedil, pa tudi druga, ki so mu predstavljala uprizoritveni izziv; vseh njegovih režij je več kot 90. Njegovo zadnje avtorsko besedilo, Boris, Milena, Radko, je izšlo leta 2013 – navdih zanj je našel v resnični ljubezenski zgodbi oziroma ljubezenskem trikotniku med Mileno Zupančič, Radkom Poličem - Racom in njim samim.
Po ločitvi staršev se je Dušan Jovanović z očetom in mačeho preselil v Ljubljano, kjer je na je na Filozofski fakulteti študiral angleščino in francoščino. »Moj oče je bil uslužbenec jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug, leta 1951 so ga poslali v Ljubljano, da tu odpre podružnico. In tako je tukaj v centru Ljubljane, na Trubarjevi ulici, pomagal odpreti nove prostore Tanjuga. Skupaj z mojo mačeho Paulo, ki je imela hčer iz prvega zakona, sta se preselila v Ljubljano in me vzela s sabo. Imel sem deset let,« je za Sobotno prilogo pred dvema letoma povedal novinarki Vesni Milek. Pri pisanju spominov, ko se potapljaš na dno svojega otroštva, odkrivaš tudi stvari, ki bi jih rad skril pred samim sabo, je še dodal.
Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti se je vpisal na študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev in direktor Gledališča Pupilije Ferkeverk, v okviru katerega je bila uprizorjena kultna predstava Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. V začetku sedemdesetih let je bil soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je od leta 1989 dalje predaval režijo.
Poročen je bil s filmsko in gledališko igralko Mileno Zupančič.
