64 srečnežev s ključi do neprofitnih stanovanj v Polju
Ljubljanski stanovanjski sklad naj bi poleti dokončal tudi gradnjo stanovanj v Kašlju.
Odpri galerijo
Stanovanjsko-poslovi kompleks je bil zasnovan kot dopolnitev vrzeli med obstoječimi tremi stanovanjskimi soseskami (Polje I, Polje II in Polje III). FOTO: Mavric Pivk/Delo
V bližini sosesk Polje I, II, in III so danes slovesno predali namenu 64 novih neprofitnih stanovanj Polje IV, uredili pa so tudi prostore Mestne knjižnice Ljubljana, poslovalnice Lekarne Ljubljana in večnamensko dvorano. Občinski stanovanjski sklad pod vodstvom Saše Rinka naj bi po načrtih še letos dokončal šest stanovanj na Pečinski ulici 2 v Kašlju, z gradnjo soseske na Novem Brdu pa naj bi v prihodnjih dveh letih zgradili dodatnih 174 neprofitnih stanovanj.
Da v prestolnici občutno primanjkuje najemnih stanovanj, ki jih zagotavljata mestni in državni stanovanjski sklad (z neprofitno oziroma stroškovno najemnino) je že dolgo znano. Po nekaterih ocenah v prestolnici primanjkuje vsaj 4000 najemnih stanovanj. V raziskavi, ki so jo lani izvedli ljubljanska fakulteta za družbene vede in Inštitut za politike prostora, so, denimo, tudi ugotovili, da gradnja stanovanj v Ljubljani močno zaostaja za rastjo prebivalstva.
V obdobju od leta 2008 do leta 2017 je mesto pridobilo 15.500 prebivalcev, število stanovanj pa se je povečalo zgolj za 3300. Poleg tega se je med novogradnjami povečal delež večjih in tudi prestižnih stanovanj, ki si jih lahko privoščijo le petičneži. Raziskovalci ocenjujejo, da bo do leta 2025 v Ljubljani primanjkovalo kar 16.000 stanovanj.
Zato je toliko bolj razveseljivo, da je 64 prosilcev, ki so se prijavili na razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada, v prihodnjih dneh prejelo ključe stanovanj v Polju, ki so se začela graditi konec leta 2017. Stanovanjsko-poslovi kompleks je bil zasnovan kot dopolnitev vrzeli med obstoječimi tremi stanovanjskimi soseskami (Polje I, Polje II in Polje III), že leta 2014 pa so ga zasnovali kot sosesko z montažno leseno gradnjo. Danes so odprli stanovanjski del, za katerega sicer zaradi manjših pomanjkljivosti še niso dobili uporabnega dovoljenja, v prihodnje pa nameravajo dokončati in odpreti še poslovni del, večnamensko dvorano, knjižnico in lekarno.
Pritlični in kletni del, v katerih bodo poslovni prostori in garaže, sta zgrajena iz betona, stanovanjski del kompleksa, ki obsega štiri nadstropja, pa ima leseno nosilno konstrukcijo. V njem so stanovanja različnih velikosti, od tega so štiri enote prilagojene bivanjem oseb z oviranostmi. Za sam kompleks bo urejenih tudi 72 parkirnih mest.
Idejno zasnovo projekta je izdelala projektantska skupina Uniarh, gradnjo pa je izvedlo podjetje Dema Plus. Celotna vrednost naložbe znaša nekaj manj kot 6,2 milijona evrov. Stanovanja bodo dobili v najem predvsem upravičenci iz 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj. Manjše število enot bo namenjeno tudi prosilcem, ki so bili uspešni na 16. javnem razpisu, ter mladim iz prvega javnega razpisa za oddajo namenskih najemnih stanovanj za mlade. Nekaj stanovanj bodo oddali še socialno ogroženim, kar pomeni, da bodo oddana kot bivalne enote.
Sašo Rink, direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada, je povedal, da so tovrstna odprtja vedno kislo-sladka izkušnja. »Sladka zato, ker predajamo 64 stanovanj ljudem, ki bodo na ta način dobili trajno in varno streho nad glavo, kisla pa zato, ker so potrebe bistveno večje od naših zmožnostih,« pravi Rink.
Po njegovih besedah se namreč trenutno ukvarjajo z 18. javnim razpisom za najem neprofitnih stanovanj, v okviru katerega so razpisali 150 stanovanj, prejeli pa 3334 prošenj. Pri tem je opozoril, da so v nekaterih drugih evropskih mestih razmere tudi bistveno slabše.
Iz stanovanjskega programa občinskega sklada za obdobje od leta 2019 do 2022 je razvidno, da naj bi že avgusta predali namenu tudi dodatnih šest stanovanj na Pečinski ulici 2 v Polju.
»Gre za gradnjo stanovanjske stavbe za potrebe posebnih družbenih skupin, v njej pa bodo stanovanja z neto površino do 50 kvadratnih metrov,« so zapisali v stanovanjskem programu. Novembra naj bi se začela tudi načrtovana gradnja 156 neprofitnih stanovanj v soseski Rakova jelša II, do leta 2021 pa naj bi dokončali še 174 stanovanj na Novem Brdu. Gre za največjo sosesko v Ljubljani, ki jo skupaj gradita občinski in republiški stanovanjski sklad in kjer naj bi do leta 2021 zraslo kar 672 stanovanj.
Podatki kažejo, da so v Ljubljani do leta 2001 izvedli pet razpisov za oddajo neprofitnih stanovanj, tri razpise za socialna stanovanja in dva za kadrovska stanovanja. Sklad pa je dodelil 494 neprofitnih, 352 socialnih in 66 kadrovskih stanovanj. Po letu 2004 je občinski stanovanjski sklad objavil še devet razpisov za neprofitna stanovanja, ne pa tudi za socialna, saj stanovanjska zakonodaja tega nič več ne predvideva. Na skladu ugotavljajo, da so zgolj 11 odstotkom prosilcev na ta način rešili stanovanjsko vprašanje ter da se v zadnjem obdobju to ni spremenilo.
Za primerjavo: ko je leta 2016 sklad objavil razpis za 280 neprofitnih stanovanj, se je prijavilo kar 3129 prosilcev, dodelili pa so 279 stanovanj. To pomeni, da so le okoli devetim odstotkom prosilcem rešili stanovanjski problem. Ljubljanski stanovanjski sklad je zato opravil analizo in ugotovil, da na razpisih za stanovanja samskim mladim ne uspe priti do stanovanj, prav tako je skrb vzbujajoče veliko število tistih prosilcev, ki na razpisih neuspešno kandidirajo že leta. Ugotovili so še, da ima družina, kjer sta zaposlena oba zakonca, a prejemata razmeroma nizke dohodke v primerjavi z družino, kjer je zaposlen le eden ali nihče od zakoncev, nesorazmerno manjše možnosti za uspeh na razpisu.
Da v prestolnici občutno primanjkuje najemnih stanovanj, ki jih zagotavljata mestni in državni stanovanjski sklad (z neprofitno oziroma stroškovno najemnino) je že dolgo znano. Po nekaterih ocenah v prestolnici primanjkuje vsaj 4000 najemnih stanovanj. V raziskavi, ki so jo lani izvedli ljubljanska fakulteta za družbene vede in Inštitut za politike prostora, so, denimo, tudi ugotovili, da gradnja stanovanj v Ljubljani močno zaostaja za rastjo prebivalstva.
V obdobju od leta 2008 do leta 2017 je mesto pridobilo 15.500 prebivalcev, število stanovanj pa se je povečalo zgolj za 3300. Poleg tega se je med novogradnjami povečal delež večjih in tudi prestižnih stanovanj, ki si jih lahko privoščijo le petičneži. Raziskovalci ocenjujejo, da bo do leta 2025 v Ljubljani primanjkovalo kar 16.000 stanovanj.
Neprofitna stanovanja v Polju je občinski sklad zgradil v slabih dveh letih. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Lesena gradnja v Polju
Neprofitna stanovanja v Polju je občinski sklad zgradil v slabih dveh letih. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Zato je toliko bolj razveseljivo, da je 64 prosilcev, ki so se prijavili na razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada, v prihodnjih dneh prejelo ključe stanovanj v Polju, ki so se začela graditi konec leta 2017. Stanovanjsko-poslovi kompleks je bil zasnovan kot dopolnitev vrzeli med obstoječimi tremi stanovanjskimi soseskami (Polje I, Polje II in Polje III), že leta 2014 pa so ga zasnovali kot sosesko z montažno leseno gradnjo. Danes so odprli stanovanjski del, za katerega sicer zaradi manjših pomanjkljivosti še niso dobili uporabnega dovoljenja, v prihodnje pa nameravajo dokončati in odpreti še poslovni del, večnamensko dvorano, knjižnico in lekarno.
Pritlični in kletni del, v katerih bodo poslovni prostori in garaže, sta zgrajena iz betona, stanovanjski del kompleksa, ki obsega štiri nadstropja, pa ima leseno nosilno konstrukcijo. V njem so stanovanja različnih velikosti, od tega so štiri enote prilagojene bivanjem oseb z oviranostmi. Za sam kompleks bo urejenih tudi 72 parkirnih mest.
Stanovanja v Polju bodo prejeli tisti prosilci, ki so uspeli na 17. razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj. FOTO: Mavric Pivk
Idejno zasnovo projekta je izdelala projektantska skupina Uniarh, gradnjo pa je izvedlo podjetje Dema Plus. Celotna vrednost naložbe znaša nekaj manj kot 6,2 milijona evrov. Stanovanja bodo dobili v najem predvsem upravičenci iz 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj. Manjše število enot bo namenjeno tudi prosilcem, ki so bili uspešni na 16. javnem razpisu, ter mladim iz prvega javnega razpisa za oddajo namenskih najemnih stanovanj za mlade. Nekaj stanovanj bodo oddali še socialno ogroženim, kar pomeni, da bodo oddana kot bivalne enote.
Sašo Rink, direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada, je povedal, da so tovrstna odprtja vedno kislo-sladka izkušnja. »Sladka zato, ker predajamo 64 stanovanj ljudem, ki bodo na ta način dobili trajno in varno streho nad glavo, kisla pa zato, ker so potrebe bistveno večje od naših zmožnostih,« pravi Rink.
Po njegovih besedah se namreč trenutno ukvarjajo z 18. javnim razpisom za najem neprofitnih stanovanj, v okviru katerega so razpisali 150 stanovanj, prejeli pa 3334 prošenj. Pri tem je opozoril, da so v nekaterih drugih evropskih mestih razmere tudi bistveno slabše.
Iz stanovanjskega programa občinskega sklada za obdobje od leta 2019 do 2022 je razvidno, da naj bi že avgusta predali namenu tudi dodatnih šest stanovanj na Pečinski ulici 2 v Polju.
»Gre za gradnjo stanovanjske stavbe za potrebe posebnih družbenih skupin, v njej pa bodo stanovanja z neto površino do 50 kvadratnih metrov,« so zapisali v stanovanjskem programu. Novembra naj bi se začela tudi načrtovana gradnja 156 neprofitnih stanovanj v soseski Rakova jelša II, do leta 2021 pa naj bi dokončali še 174 stanovanj na Novem Brdu. Gre za največjo sosesko v Ljubljani, ki jo skupaj gradita občinski in republiški stanovanjski sklad in kjer naj bi do leta 2021 zraslo kar 672 stanovanj.
Slovesnosti ob odprtju v Polju sta se med drugimi udeležila tudi podžupanja Tjaša Ficko in podžupan Dejan Crnek. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Prosilcev desetkrat več kot stanovanj
Slovesnosti ob odprtju v Polju sta se med drugimi udeležila tudi podžupanja Tjaša Ficko in podžupan Dejan Crnek. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Podatki kažejo, da so v Ljubljani do leta 2001 izvedli pet razpisov za oddajo neprofitnih stanovanj, tri razpise za socialna stanovanja in dva za kadrovska stanovanja. Sklad pa je dodelil 494 neprofitnih, 352 socialnih in 66 kadrovskih stanovanj. Po letu 2004 je občinski stanovanjski sklad objavil še devet razpisov za neprofitna stanovanja, ne pa tudi za socialna, saj stanovanjska zakonodaja tega nič več ne predvideva. Na skladu ugotavljajo, da so zgolj 11 odstotkom prosilcev na ta način rešili stanovanjsko vprašanje ter da se v zadnjem obdobju to ni spremenilo.
Stanovanjsko-poslovno sosesko Polje IV je slovesno odprl župan Zoran Janković. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Za primerjavo: ko je leta 2016 sklad objavil razpis za 280 neprofitnih stanovanj, se je prijavilo kar 3129 prosilcev, dodelili pa so 279 stanovanj. To pomeni, da so le okoli devetim odstotkom prosilcem rešili stanovanjski problem. Ljubljanski stanovanjski sklad je zato opravil analizo in ugotovil, da na razpisih za stanovanja samskim mladim ne uspe priti do stanovanj, prav tako je skrb vzbujajoče veliko število tistih prosilcev, ki na razpisih neuspešno kandidirajo že leta. Ugotovili so še, da ima družina, kjer sta zaposlena oba zakonca, a prejemata razmeroma nizke dohodke v primerjavi z družino, kjer je zaposlen le eden ali nihče od zakoncev, nesorazmerno manjše možnosti za uspeh na razpisu.
