Petmilijonska investicija v Idrijo pripeljala zemeljski plin
Sistem bo s plinom preskrboval odjemalce v naseljih Godovič, Idrija in Spodnja Idrija.
Odpri galerijo
Občina Idrija je dobila zemeljski plin. FOTO: Arhiv Dela
Po treh desetletjih zapletov, povezanih z napeljavo plinovodnega omrežja do občine Idrija, je zgodba vendarle dočakala srečen konec. V sredo so namreč odprli distribucijski plinovodni sistem, ki bo s plinom preskrboval odjemalce v naseljih Godovič, Idrija in Spodnja Idrija. Kot koncesionar je opravljanje dejavnosti operaterja sistema za 35 let prevzel Petrol, tretji partner v projektu je družba Plinovodi. Zemeljski plin se bo lahko uporabljal za ogrevanje, hlajenje, kuhanje, pripravo tople sanitarne vode, kot tudi za tehnologijo v industrijskih procesih.
Projekt je bil po besedah člana uprave Petrola Roka Vodnika zelo zahteven. »Gre za 70 kilometrov distribucijskega omrežja, sploh del od Godoviča do Spodnje Idrije je bil zaradi hribovitega terena precejšen zalogaj.«
Pričakujejo, da bodo v prihodnosti priklopili približno 1200 odjemalcev in distribuirali okoli štiri milijone kubičnih metrov plina. Investicija je sicer znašala slabih pet milijonov evrov in ekonomsko upravičuje izvedbo projekta, ki je v primorsko občino pripeljal najbolj zeleno fosilno gorivo, ki je – nezanemarljivo – tudi najcenejše za uporabnike.
»Idrija je z današnjim dnem dobila sodobno energetsko infrastrukturo, nizkofosilni energent, ki je konkurenčnejši od drugih, kar je še posebej pomembno za industrijo. Podjetja bodo zato lahko konkurenčnejša, občani pa bodo ob tem dobili možnost uporabe enega bolj priročnih energentov, za katerega ni potrebna posebna logistika,« je dodal Vodnik. Glede na slabe cestne povezave osrednje Slovenije do primorske občine je to ena večjih prednosti. Idrija je imela doslej omrežje na utekočinjenem naftnem plinu, tako da je bila tudi sama menjava na zemeljski plin enostavna.
Brez sodelovanja obeh lokalnih industrijskih velikanov, Kolektorja in Hidrie, projekta zagotovo ne bi bilo mogoče izpeljati. »Obe podjetji sta namreč daleč največja uporabnika zemeljskega plina, zato je pomembno, da sta se vključili v projekt – tudi z določenim finančnim vložkom,« je opozoril Rok Vodnik.
Sam prenosni plinovod je premera DN 150 mm, obratoval bo z delovnim tlakom do vključno 70 barov. Vključena sta tudi odcepno mesto na Kalcah ter merilno-regulacijska postaja Godovič. Sestavni deli novega plinovodnega objekta so poleg plinovodne cevi tudi vsi potrebni pripadajoči funkcionalni objekti na plinovodu ter povezave z obstoječim plinovodnim sistemom, merilno-regulacijska postaja ter vsi pripadajoči postroji in postaje, skupaj z napravami katodne zaščite, optično kanalizacijo za potrebe nadzora plinovodnega sistema, je nekaj tehničnih podatkov o sistemu navedel Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov.
Povpraševanje manjših uporabnikov, gospodinjstev, je dobro, še boljše bo najbrž v prihodnosti. »Že nekaj hiš v Idriji se ogreva na zemeljski plin, z gradnjo kanalizacije smo pocenili tudi gradnjo plinovodnega omrežja, dela v samem kraju je malo. Približno dve tretjini idrijskega prebivalstva se bo tako ogrevalo z zemeljskim plinom,« je dejal župan občine Idrija Bojan Sever.
»Prva naloga občinskega sveta v novem mandatu bo tako sprejetje novega odloka in vsem, ki bodo olje zamenjali za zemeljski plin, omogočiti subvencije Eko sklada. Mi smo zmanjšali CO2 v teh letih predvsem zato, ker so ljudje šli na drva, a imamo problem s trdimi delci v zraku. V prihodnjih dveh, treh letih, ko se bodo gospodinjstva odločila za zamenjavo, bodo precej storila tudi za okolje,« je dodal župan.
Da bo projekt v celoti končan, manjka še zadnji 300-metrski odsek pri Mokraški vasi. Občina Idrija je omrežje namreč gradila skupaj s kolesarsko stezo, dela pa so se zapletla nad vodnim predorom, ki povezuje jez v Idriji s hidroelektrarno na Marofu. Župan Sever, ki se za nov mandat ne bo potegoval, predvideva dokončanje gradnje za februar ali marec prihodnje leto.
Na vprašanje, ali bo Petrol dela nadaljeval tudi od Spodnje Idrije proti občini Cerkno, Rok Vodnik ni mogel dati dokončnega odgovora. »Mi imamo koncesijo za občino Idrija, za Cerkno bi jo morali pridobiti. Preveriti bi bilo treba tudi, ali je tam ustrezna gostota poselitve, da je projekt smiseln,« je sklenil.
Projekt je bil po besedah člana uprave Petrola Roka Vodnika zelo zahteven. »Gre za 70 kilometrov distribucijskega omrežja, sploh del od Godoviča do Spodnje Idrije je bil zaradi hribovitega terena precejšen zalogaj.«
Pričakujejo, da bodo v prihodnosti priklopili približno 1200 odjemalcev in distribuirali okoli štiri milijone kubičnih metrov plina. Investicija je sicer znašala slabih pet milijonov evrov in ekonomsko upravičuje izvedbo projekta, ki je v primorsko občino pripeljal najbolj zeleno fosilno gorivo, ki je – nezanemarljivo – tudi najcenejše za uporabnike.
Brez sodelovanja vseh treh deležnikov, občine Idrija, Petrola in Plinovodov, investicija ne bi bila mogoča. FOTO: Jure Eržen/Delo
Podjetja odslej še konkurenčnejša
»Idrija je z današnjim dnem dobila sodobno energetsko infrastrukturo, nizkofosilni energent, ki je konkurenčnejši od drugih, kar je še posebej pomembno za industrijo. Podjetja bodo zato lahko konkurenčnejša, občani pa bodo ob tem dobili možnost uporabe enega bolj priročnih energentov, za katerega ni potrebna posebna logistika,« je dodal Vodnik. Glede na slabe cestne povezave osrednje Slovenije do primorske občine je to ena večjih prednosti. Idrija je imela doslej omrežje na utekočinjenem naftnem plinu, tako da je bila tudi sama menjava na zemeljski plin enostavna.
Brez sodelovanja obeh lokalnih industrijskih velikanov, Kolektorja in Hidrie, projekta zagotovo ne bi bilo mogoče izpeljati. »Obe podjetji sta namreč daleč največja uporabnika zemeljskega plina, zato je pomembno, da sta se vključili v projekt – tudi z določenim finančnim vložkom,« je opozoril Rok Vodnik.
Investicija znaša slabih pet milijonov evrov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sam prenosni plinovod je premera DN 150 mm, obratoval bo z delovnim tlakom do vključno 70 barov. Vključena sta tudi odcepno mesto na Kalcah ter merilno-regulacijska postaja Godovič. Sestavni deli novega plinovodnega objekta so poleg plinovodne cevi tudi vsi potrebni pripadajoči funkcionalni objekti na plinovodu ter povezave z obstoječim plinovodnim sistemom, merilno-regulacijska postaja ter vsi pripadajoči postroji in postaje, skupaj z napravami katodne zaščite, optično kanalizacijo za potrebe nadzora plinovodnega sistema, je nekaj tehničnih podatkov o sistemu navedel Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov.
Subvencije vsem, ki bodo olje zamenjali za plin
Povpraševanje manjših uporabnikov, gospodinjstev, je dobro, še boljše bo najbrž v prihodnosti. »Že nekaj hiš v Idriji se ogreva na zemeljski plin, z gradnjo kanalizacije smo pocenili tudi gradnjo plinovodnega omrežja, dela v samem kraju je malo. Približno dve tretjini idrijskega prebivalstva se bo tako ogrevalo z zemeljskim plinom,« je dejal župan občine Idrija Bojan Sever.
»Prva naloga občinskega sveta v novem mandatu bo tako sprejetje novega odloka in vsem, ki bodo olje zamenjali za zemeljski plin, omogočiti subvencije Eko sklada. Mi smo zmanjšali CO2 v teh letih predvsem zato, ker so ljudje šli na drva, a imamo problem s trdimi delci v zraku. V prihodnjih dveh, treh letih, ko se bodo gospodinjstva odločila za zamenjavo, bodo precej storila tudi za okolje,« je dodal župan.
Brez sodelovanja lokalnih industrijskih velikanov projekta ne bi bilo mogoče izpeljati. FOTO: Leon Vidic/Delo
Da bo projekt v celoti končan, manjka še zadnji 300-metrski odsek pri Mokraški vasi. Občina Idrija je omrežje namreč gradila skupaj s kolesarsko stezo, dela pa so se zapletla nad vodnim predorom, ki povezuje jez v Idriji s hidroelektrarno na Marofu. Župan Sever, ki se za nov mandat ne bo potegoval, predvideva dokončanje gradnje za februar ali marec prihodnje leto.
Na vprašanje, ali bo Petrol dela nadaljeval tudi od Spodnje Idrije proti občini Cerkno, Rok Vodnik ni mogel dati dokončnega odgovora. »Mi imamo koncesijo za občino Idrija, za Cerkno bi jo morali pridobiti. Preveriti bi bilo treba tudi, ali je tam ustrezna gostota poselitve, da je projekt smiseln,« je sklenil.
