Piran vendarle izgubil 14 protipoplavnih milijonov
Čeprav bo morje že naslednje dni spet poplavilo piransko obalo, občini Piran ne bo uspelo pridobiti predvidenih sredstev v višini okoli 14 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, s katerimi bi zavarovali mesto pred poplavami. V začetku leta 2022 so podpisali sporazum z Direkcijo RS za vode, da bo občina do junija 2023 izdelala projektno dokumentacijo in pridobila gradbeno dovoljenje za protipoplavne objekte. Danes je jasno, da občini niti osem dodatnih mesecev ne bo zadostovalo za pripravo dokumentov.
Pred devetimi meseci smo poročali, da se je župan Andrej Korenika z direktorico Direkcije RS za vode Nežo Kodre dogovoril za podaljšanje roka do 29. februarja prihodnje leto. Zamuda je nastala deloma zaradi kratkih rokov za pripravo dokumentacije, še bolj pa zato, ker piranski svetniki konec maja 2022 niso bili zadovoljni z idejnimi zasnovami varovanja pred poplavami. Najbolj jih je motilo, da projektov prejšnji župan Đenio Zadković ni javno predstavil.
Občina je že lani in deloma letos pridobila večino strokovnih podlag za izdelavo idejne rešitve. Morska biološka postaja Piran je izdelala popis morske favne in flore v vplivnem območju posega, druge institucije so opravile geološke raziskave, geodetske posnetke kopnega in morskega dna ter arheološke raziskave na glavnem mestnem pomolu. Od konca septembra letos pa IRGO Consulting opravlja geomehanske in hidrološko-hidravlične raziskave obale. Z njimi nameravajo ugotoviti, kako debela je plast mulja in kako je sestavljeno morsko dno, preden doseže trdo podlago. Pri Punti se, denimo, to zgodi šele 32 metrov pod tlemi. Pa tudi, kako hitro zemlja in glina prepuščata vodo v tla pod piranskimi hišami. Geomehanske in hidrološke raziskave bodo opravili predvidoma do 1. decembra, mesec kasneje pa naj bi o njih dobili poročila.
Počasnost in razhajanja pri pripravi projektov
Na vprašanje, kako to, da občina potrebuje toliko časa za pripravo dokumentacije protipoplavnih ukrepov, nam je župan Andrej Korenika odgovoril: »V postopek priprave dokumentov želimo vključiti kar največ strokovnjakov in laične javnosti, ki ni sprejela predlagane rešitve iz preteklega mandata. Zato sem imenoval projektno skupino, ki jo vodi svetnik Saša Burian iz ZZP, in zdaj pripravljamo natečajno nalogo, s katero bomo poiskali najustreznejše projektne rešitve. Občina bo skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala odprti javni natečaj za izbiro rešitve, ki jo pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta, na gradbeno dovoljenje za celovito ureditev pa računamo leta 2025. Za vse raziskave in dokumentacijo bo občina odštela približno milijon evrov,« pravi Andrej Korenika. Pojasnil je še, da bodo nagrajeno projektno rešitev predstavniki ZAPS in projektantov dali v javno obravnavo, da se bo javnost lahko do nje opredelila.
Župan obljublja načrte in nepovratna sredstva iz drugih virov.
Glede na to, da občina Piran ne bo prejela ponujenih 14 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, nas je zanimalo, kaj to pomeni za občino oziroma kaj ji zagotavlja, da bo prišla do podobne vsote nepovratnih sredstev iz drugih virov. »Obvladovanje podnebnih sprememb in zmanjšanje njihovih učinkov na najmanjšo možno raven je prednostna naloga EU, zato pričakujemo, da bo za odpravljanje posledic podnebnih sprememb v prihodnje namenjenih še več finančnih sredstev kot doslej. Občina si bo še naprej prizadevala za zmanjšanje poplavne ogroženosti Pirana ter urejanje odvodnjavanja zalednih padavinskih vod že v tem mandatu,« je dejal Korenika. Ni pa jasno odgovoril na vprašanje, ali bodo protipoplavne ukrepe za zaščito mesta začeli izvajati še pred iztekom tega mandata leta 2026.
Bo Piran res zlahka dobil nadomestni vir?
Direkcijo RS za vode smo včeraj vprašali, kaj se bo zgodilo s sredstvi, sprva namenjenimi Piranu, in ali bodo v Piranu res zlahka prišli do drugega vira financiranja ter podobnega zneska nepovratnih sredstev, vendar nam na vprašanje niso mogli odgovoriti.
Glede na avgustovsko poplavno razdejanje po večjem delu Slovenije za teh 14 milijonov evrov verjetno ne bo težko najti drugega porabnika. Hkrati pa so prav visoki stroški za odpravo posledic poplav v državi vsaj deloma znižali optimizem pri pričakovanem pridobivanju sredstev za podobne projekte, kot je piranski.
