V velenjskih Škalah grozijo z zaprtjem ceste
Konec marca se je začela uvedba izvajalca v delo na sklopih tretje razvojne osi Škalsko jezero in Konovo. Ob začetku del so pristojni pripravili zbor krajanov in v nabito polni dvorani gasilskega doma v Škalah ponovno slišali, da si krajani hitre ceste tu sploh niso želeli. Zdaj zahtevajo, da jim cesto, po kateri bodo vozili gradbeni material in ki jo je dokončno uničila gradnja odseka Gaberke, takoj sanirajo, drugače jo bodo krajani preprosto zaprli.
Odsek tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem je dolg 17,4 kilometra, razdelili so ga na osem sklopov, za zdaj je zaključen le odsek Gaberke. Prav ta gradnja je dokončno pokopala cesto skozi Škale, je opozorila predsednika Krajevne skupnosti Škale - Hrastovec Petra Bevc. Opozorila je, da so krajanom sanacijo in rekonstrukcijo ceste obljubili že leta 2008: »Takrat je bil narejen prvi projekt rekonstrukcije, ki je padel v vodo. Naslednji je bil narejen leta 2012. Od takrat se ni premaknilo nič, stvari so se le poslabšale.«
Bevčeva je dodala, da je cesta povsem neprimerna za kakršen koli promet: »Vsi tovornjaki, pa jih še niti ni veliko, glavnina šele prihaja, povzročajo grozne težave v prometu. Cesta je preozka, nima pločnikov, vsekakor pa je največji problem te ceste šolska pot. Ko dežuje, je cesta jezero. Pločnik se zaključi sredi odseka, ki je zelo nevaren. Nimamo prehodov za pešce. Prehajamo državno cesto brez vsakega prehoda za pešce. Imamo avtobusne postaje, na katere avtobus zaradi ugrezanja cestišča skoraj ne more več zapeljati.« Krajane skrbi, da se bodo na najožjem delu dogajale prometne nesreče, ker bo prometa vsekakor več, ko bodo začeli graditi.
Zapora ceste
Župan Velenja Peter Dermol je na zboru krajanov ponovil večkrat povedano, da so državne ceste v občini v katastrofalnem stanju, opozoril, da so dovozne poti do gradbišč neprimerne, saj peljejo mimo vrtcev in šol, ter ponovno pozval, da bi uredili priključek pri Esotechu, s čimer bi tovorni promet hitreje prišel do deponije med jezeroma, kamor vozijo material. Ideja o poglobitvi podvoza pri Esotechu je stara že nekaj let, stare so tudi obljube. Na zboru krajanov so pojasnili, da zdaj pripravljajo projektno nalogo, do izvedbe je tako še kar daleč.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je krajanom priznal, da izgradnja tretje razvojne osi pomeni povečan promet tovornih vozil in da nastaja škoda na državnih cestah, da pa so nameravali cesto sanirati ob koncu del, da ne bi delali dvakrat. Dodal je, da bodo imeli v kratkem sestanek o tem, kaj bi lahko za boljšo prometno varnost naredili že zdaj. Bevčeva pa je pojasnila, da jih je tretja razvojna os že veliko stala: »Mi si hitre ceste nismo želeli. Nismo želeli, da preseka naš kraj, da je na območju, ki je že degradirano. Nujno je treba zgraditi pešpot ob cesti. Naši otroci si zaslužijo varno šolsko pot.« Če jim ceste ne bodo uredili in zgradili pešpoti, krajani napovedujejo, da bodo cesto preprosto zaprli.
Informacije
Pogodbeni rok izvedbe za izgradnjo obeh odsekov je sicer 30 mesecev, to pomeni do septembra 2025. Ko so gradili odsek Gaberke, krajani informacij praktično niso imeli. Kar naenkrat so se pojavili tovornjaki in zapore cest. Zato jih ob novih napovedih gradnje skrbi. »Takrat nas o začetku gradnje niste obvestili, zakaj naj bi vam zdaj verjel? Jaz vam ne verjamem,« je dejal eden od krajanov. Tudi Dermol je pozval, da morajo biti v koordinacijo vključeni predstavniki občine in krajevne skupnosti. Prvi delovni sestanek pričakujejo že v naslednjih dneh.
V sklopu del na območju Škalskega jezera bodo zgradili dobrih sto metrov dolg viadukt, predvidene so spremembe poteka regionalne ceste ter nekaterih drugih cest in rekreacijskih poti. V sklopu Konovo pa bodo zgradili 142 metrov dolg viadukt Konovo ter skoraj 500 metrov dolg predor Konovo, ki ga bodo začeli graditi s škalske strani, saj za velenjsko stran še nimajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Na območju Konovega bodo zgradili še dva mostova čez Pako, podporne in oporne konstrukcije, uredili navezovalno cesto ter nova krožišča in križanja. Pogodbena vrednost del je 55,45 milijona evrov (brez DDV).
