Eden od treh velikoprostorcev koncerna PSA (FOTO)

Opel combo je nemški del trojčka, ki razveseli z uporabnostjo in ne prepriča pri vseh podrobnostih.
Fotografija: Opel combo je nemški del trojčka velikoprostorcev koncerna PSA, ki se od drugih dveh (citroën berlingo, peugeot rifter) razlikuje le v sprednjem delu. FOTO: Boštjan Okorn
Odpri galerijo
Opel combo je nemški del trojčka velikoprostorcev koncerna PSA, ki se od drugih dveh (citroën berlingo, peugeot rifter) razlikuje le v sprednjem delu. FOTO: Boštjan Okorn

Combo je bil dolgo predvsem tovorna nadgradnja opla corse, a v novi podobi je postal eden od treh velikoprostorcev koncerna PSA. Lahko mu rečete, denimo, nemški berlingo, saj od zunaj ni dosti drugačen, a voznikovo delovno okolje je v resnici predvsem Oplovo.

Tudi v osnovni (če želite, najkrajši) različici je combo dolg konkretnih 4,4 metra, njegova oblikovna zasnova pa se kot prednost pokaže v notranjosti, kjer so v drugi vrsti na voljo trije enako široki sedeži, vsak se zloži v ravno dno. Tako je mogoče konkretno vplivati na velikost prostora za prtljago, ki že v osnovi meri le za odtenek manj kot 600 litrov. Če boste zadovoljni z obliko prtljažnika (nad njim je trdna polica) ob prevozu večjih količin prtljage, pa vas utegne med vsakodnevno uporabo v malce slabšo voljo spraviti dejstvo, da ni prav veliko možnosti za pritrditev manjših kosov. Pazljiv velja biti tudi na parkiriščih, saj so vrata prtljažnika zares velika, zadrego lahko zmanjšate z odpiranjem zgolj zadnjega stekla.



Drsna vrata na obeh bokih pripomorejo k preprostemu vstopanju do druge vrste sedežev. FOTO: Boštjan Okorn
Drsna vrata na obeh bokih pripomorejo k preprostemu vstopanju do druge vrste sedežev. FOTO: Boštjan Okorn


Oplov delovni prostor


Combo je lahko družinski potovalnik. Z racionalnim pakiranjem bi se bilo mogoče odreči tudi uporabi strešnega kovčka, ki ga sicer lahko pritrdite na serijske, a ne povsem standardne nosilce. Otroci se zadaj zagotovo ne bodo pritoževali nad premalo prostora, za tri odrasle pa je vseeno v višini ramen bolj tesno. Dostop do druge vrste sedežev je zaradi drsnih vrat na obeh bokih nadvse preprost. Je pa za njihovo zapiranje, kar sicer ni težko opravilo, potrebne nekaj vaje.

Voznikov delovni prostor je tipično Oplov, ne pričakujte pa česa sodobno imenitnega, saj velikoprostorci pač niso avtomobilski razred, v katerem bi razkrivali tehnološke novosti. FOTO: Boštjan Okorn
Voznikov delovni prostor je tipično Oplov, ne pričakujte pa česa sodobno imenitnega, saj velikoprostorci pač niso avtomobilski razred, v katerem bi razkrivali tehnološke novosti. FOTO: Boštjan Okorn


Spredaj je prostornost seveda zgledna, za dober občutek poskrbi tudi precejšnja višina nad glavo potnikov, kjer je v opremi testnega avtomobila dodana posebna konzola s predalom pod streho, prosojna polica se razteza po sredini celotnega avtomobila, za povrhu so odlagališča še zadaj, najlažje dosegljiva iz druge vrste sedežev. Ideja je morda dobra in atraktivna, a v praksi si ne predstavljam, kaj bi lahko tja shranil, zmoti tudi kak­šen ostrejši plastičen rob.

Na zadku kraljujejo velika dvižna vrata, dostop do prtljažnika pa omogoča tudi dvižno zadnje steklo. Tu so vsi trije velikoprostorci tako rekoč enaki. FOTO: Boštjan Okorn
Na zadku kraljujejo velika dvižna vrata, dostop do prtljažnika pa omogoča tudi dvižno zadnje steklo. Tu so vsi trije velikoprostorci tako rekoč enaki. FOTO: Boštjan Okorn


Če rečem, da je voznikov delovni prostor Oplov, to pomeni, da ni tako poseben kot pri tretjem trojčku, peugeotu rifterju, kjer voznik merilnike gleda nad volanskim obročem, pač pa je zasnova klasična. Všeč mi je preprosto upravljanje tempomata in radijskega sprejemnika s tipkami na volanskem obroču, zaslon infozabavne naprave pa kar preveč štrli iz armaturne plošče, a je tudi zato laže dosegljiv voznikovim in sovoznikovim prstom. Če boste malo preučili seznam dodatne opreme, boste v comba lahko vgradili številne sodobne udobnostne in varnostne dodatke.

Prtljažni prostor je velik, uporabno oblikovan, a med vsakdanjo uporabo boste pogrešali kakšno idejo za pritrditev manjših kosov prtljage. FOTO: Boštjan Okorn
Prtljažni prostor je velik, uporabno oblikovan, a med vsakdanjo uporabo boste pogrešali kakšno idejo za pritrditev manjših kosov prtljage. FOTO: Boštjan Okorn


Menjalnik uglašen z motorjem


Testnega comba je poganjal naj­zmogljivejši dizelski motor s 96 kW moči, ki je zgledno miren, nikakršen razgrajač ali celo dirkač, nikoli pa mu ne zmanjka moči in navora – ne glede na klanec ali napolnjenost. Na relacijski vožnji boste porabo brez težav vzdrževali okrog 6,5 l/100 km, mesto in hitra avtocesta jo bosta povišala za kakšen liter. Šeststopenjski ročni menjalnik je z motorjem lepo uglašen, včasih pa deluje kar premehko. Na splošno je vožnja v combu predvsem mehko udobna, a to žal pomeni tudi nekaj več nagibanja v ovinkih in nekaj manj natančnosti in odziva krmilnega mehanizma. Tu se pozna, da PSA velikoprostorcem ni namenil ravno zadnje tehnike in tehnologije, predvsem pa, da je ta tip avtomobila še vedno nekakšen mešanec med osebnim in majhnim tovornim avtomobilom oziroma kombijem.

Zadaj je dovolj prostorno za tri otroke, odrasli se bodo že bolj dregali z rameni. Vsi trije sedeži so enako veliki, posamično jih je mogoče preprosto zložiti v ravno dno. FOTO: Boštjan Okorn
Zadaj je dovolj prostorno za tri otroke, odrasli se bodo že bolj dregali z rameni. Vsi trije sedeži so enako veliki, posamično jih je mogoče preprosto zložiti v ravno dno. FOTO: Boštjan Okorn

Komentarji: