Evropa si želi varnejše avtomobile

Do leta 2021 novi avtomobili polni serijske varnostne opreme.
Fotografija: Asistenčni sistemi, ki jih imajo tudi bolje opremljeni avtomobili, kot je volvoiXC40, večinoma za doplačilo, naj bi postopoma postali obvezni. FOTO: Gašper Boncelj
Odpri galerijo
Asistenčni sistemi, ki jih imajo tudi bolje opremljeni avtomobili, kot je volvoiXC40, večinoma za doplačilo, naj bi postopoma postali obvezni. FOTO: Gašper Boncelj

Morda malo v senci dogajanja, povezanega z alternativnimi gorivi, so pri evropski komisiji sredi maja letos predstavili precej ambiciozen, predvsem pa zelo konkreten načrt, kako bolje zagotoviti varnost na evropskih cestah. Z njim tudi praktično začenjajo dolgoročni načrt »vision zero«, po katerem leta 2050 ne bi več umirali na cestah, prva prelomnica bo leto 2030, ko naj bi število žrtev prometnih nesreč zmanjšali za polovico v primerjavi z letom 2020.

V sorazmerno mirnih časih so prometne nesreče ena od konkretnejših nevarnosti, ki prežijo na vsakega od nas. Evropska unija je lani na cestah izgubila 25.300 državljanov, kar je sicer za petino manj kot leta 2010, a številka v primerjavi z letom 2013 bolj ali manj stagnira. K temu moramo prišteti še več kot 135.000 huje poškodovanih, ekonomisti so pod črto izračunali, da družbo to dogajanje na cestah vsako leto stane 120 milijard evrov. Pomenljivo je, da je za 90 odstotkov nezgod kriv človek, nezbran, nepripravljen, premalo previden ali zgolj ob napačnem času na napačnem mestu.

...
...

 

Inteligentna pomoč za ohranjanje hitrosti


Sodobni aktivni sistemi v avtomobilih zmorejo popraviti marsikatero napako, a je večina na voljo šele v zadnjih letih, pogosto samo za doplačilo. Velik korak v smer varnejših avtomobilov je sicer že naredil konzorcij Euro NCAP, ki za najvišjo varnostno oceno zahteva vse več sistemov za pomoč vozniku (letos, denimo, je na seznamu tudi zaznavanje in preprečevanje trka s kolesarjem), a ti sistemi niso obvezni in marsikatera znamka se jim vsaj pri cenejših modelih zavestno odreče.

K boljši evropski varnostni statistiki sta pripomogla obvezni sistem proti zdrsu med zaviranjem (ABS – anti-lock braking system) od leta 2004 in elektronski sistem za nadzor stabilnosti (ESC – electronic stability control), ki je za nove avtomobile predpisan od leta 2014. Evropska komisija zdaj želi, da bi med obvezno serijsko opremo v letu 2021 vključili še sisteme za zaviranje v sili (AEB – advanced emergency braking) in pomoč pri ohranjanju vožnje znotraj voznih pasov (LKA – lane keeping assistance). Poleg tega naj bi v slabih dveh letih v avtomobilih serijsko dobili inteligentno pomoč za ohranjanje hitrosti (tempomat, ki prepoznava cestno signalizacijo in samodejno prilagaja hitrost), kamero za vzvratno vožnjo (nedavno so jo kot obvezno začeli vgrajevati v ZDA) ter sistem za zaznavanje nezbranosti in zaspanosti voznika.


 

Izboljšati zaznavanje šibkejših udeležencev


Seznam ukrepov se s tem še ne konča. Na njem so tudi oprema za zaznavanje alkohola (v izdihanem zraku), tako imenovana črna skrinjica, ki bi zbirala podatke ob nesrečah, izboljšali naj bi učinkovitost varnostnih pasov, za pridobitev homologacije bo moral avtomobil opraviti čelni trk s polnim pokritjem in trk ob drog, pešce in kolesarje pa bi dodatno zavarovali z razširitvijo območja za ublažitev udarca z glavo in uporabo varnostnega stekla. Pri tovornjakih in avtobusih želijo izboljšati zaznavanje šibkejših udeležencev (kolesarjev, pešcev), in sicer z vgradnjo tipal z opozorilniki na bokih, izboljšala naj bi se tudi vidnost v smeri vožnje neposredno z voznikovega sedeža.

K temu je treba dodati še ukrepe, povezane z infrastrukturo. Načrtujejo posodobitev evropskih pravil predvsem glede upravljanja varnostne infrastrukture, izdelali naj bi oceno tveganja za celotno cestno omrežje in uveljavili določila za zaščito ranljivih udeležencev v prometu.
 

Pripomočki redkokje na voljo serijsko


Z načrtovanimi ukrepi želijo do leta 2030 rešiti 10.500 življenj in zmanjšati število poškodovanih za skoraj 60.000. Kljub dodatnim stroškom vgradnje naštete opreme v avtomobile naj bi skupni prihranek v prihodnjih 15 letih presegel 15 milijard evrov. Za primerjavo stroškov smo preverili, koliko je treba za nekatere sisteme, ki naj bi postali obvezni, doplačati v 10 najbolje prodajanih avtomobilih pri nas. Le redkokje so na voljo serijsko, tudi za doplačilo marsikaterega ne boste dobili v osnovnem opremskem paketu. Pri dacii sandero ne boste dobili nobenega od izbranih sistemov – ne serijsko ne za doplačilo. Ker gre za sorazmerno sodobno opremo, pogosto ni na voljo v avtomobilih, ki jih že dolgo niso prenovili.

Komentarji: