Ste tudi vi vozili fička?
Na fička (fiat 600) si moral dolgo čakati in ga morda preplačati.
Odpri galerijo
K nastanku fička je pripomogel leta 1948 sprožen politični in gospodarski razkol med Titom in Stalinom. Leto pozneje se je jugoslovanska gospodarska politika povezala z italijanskim Fiatom. FOTO: Crvena zastava
Fičo je v šestdesetih letih v Jugoslaviji pomenil to, kar so bili spaček v Franciji, fiat 500 v Italiji in mini morris v Britaniji. Bil je preprost, a dovolj udoben za štiričlansko družino in njene prve motorizirane počitniške izlete.
Zastava 600, pri kateri je šlo za licenco leta 1955 predstavljenega fiata 600, se je uradno rodila v tovarni Crvena zastava v začetku leta 1960. To je bil dan, ko se je začela vsesplošna motorizacija Jugoslavije. Majhen, a hkrati dovolj velik avtomobil za prevoz štirih potnikov so v Srbiji izdelovali vse do leta 1985. Ni jih bilo malo. V sedmih izvedbah z motorjem s prostornino od 600 do 850 kubičnih centimetrov je nastalo 923.487 vozil. V vsem tem času se je fičkov družbeni položaj seveda spreminjal. Na začetku si moral nanj po naročilu čakati in ga morda preplačati. Veljal je za ikono luksuza, za katero je bilo treba odšteti približno 50 povprečnih plač, potem pa je njegova slava vse bolj bledela, dokler ni pristal na mestu najmanjšega in najslabšega modela v paleti jugoslovanske avtomobilske industrije.
Nič manj dramatičen ni bil nastanek avtomobila z zadaj vgrajenim štirivaljnikom. Zgodba se je začela pisati leta 1949 z navezavo stikov med jugoslovansko politično in gospodarsko elito ter italijanskim Fiatom. Dogovoru o sodelovanju je sledila vzpostavitev obrata za proizvodnjo avtomobilov v nekdanji tovarni orožja v Kragujevcu in odhod strokovnjakov in mehanikov na izobraževanje v italijanski Torino. Ker so bili časi drugačni, so v Kragujevcu pred začetkom proizvodnje izvedli še delavski referendum in 95 odstotkov od pet tisoč zaposlenih je podprlo predlog o začetku proizvodnje. V prvih treh mesecih je ugledalo luč sveta trideset jugoslovanskih fičkov, kopija fiata 600 z osem centimetrov podaljšano zunanjostjo.
V Kragujevcu so fička izdelovali predvsem iz že narejenih italijanskih delov, čeprav je statistika dokazovala, da je bilo približno 38 odstotkov kosov izdelanih v Jugoslaviji. Avtomobilček je preživel več evolucijskih pomladitev, med katerimi je bila ena ključnih sprememb odpiranje vrat. Na začetku so se odpirala od spredaj nazaj (od tod naziv metuljček), od leta 1969 običajno. Kar nekaj sprememb je bilo pri opremi, čeprav ni šlo nikoli za luksuzen avtomobil. Pa tudi moč vodno hlajenega motorja je z leti rasla. Motor iz prvih fičkov je zmogel 18 kW (25 KM), kar je zadostovalo za največjo hitrost 100 km/h, stroj iz modela 850 pa že bolj konkretnih 25 kW (34 KM). S tako zastavo si lahko brzel s 125 km/h.
Proizvodnjo fička so ustavili leta 1985. Lahko bi rekli, da se je fiat 600, ki je v petdesetih letih z nizko ceno, priročnostjo in skoraj 2,7 milijona prodanimi primerki pomagal motorizirati Apeninski polotok, dokončno izpel v jugoslovanski izvedbi. Njegovo vlogo so prevzeli modernejši zastava 101 in 128 ter yugo. Fički so nato počasi izginili s cest. Zdaj že nekaj zadnjih let doživljamo njihov starodobniški povratek, ki obuja nostalgične spomine na prva motorizirana družinska potovanja. Temu primerno visoke so lahko cene, saj je treba za najlepše odšteti več tisoč evrov.
Zastava 600, pri kateri je šlo za licenco leta 1955 predstavljenega fiata 600, se je uradno rodila v tovarni Crvena zastava v začetku leta 1960. To je bil dan, ko se je začela vsesplošna motorizacija Jugoslavije. Majhen, a hkrati dovolj velik avtomobil za prevoz štirih potnikov so v Srbiji izdelovali vse do leta 1985. Ni jih bilo malo. V sedmih izvedbah z motorjem s prostornino od 600 do 850 kubičnih centimetrov je nastalo 923.487 vozil. V vsem tem času se je fičkov družbeni položaj seveda spreminjal. Na začetku si moral nanj po naročilu čakati in ga morda preplačati. Veljal je za ikono luksuza, za katero je bilo treba odšteti približno 50 povprečnih plač, potem pa je njegova slava vse bolj bledela, dokler ni pristal na mestu najmanjšega in najslabšega modela v paleti jugoslovanske avtomobilske industrije.
Fičo, ki je dobil ime po liku iz stripa v časniku Borba, je bil priljubljen in razširjen po vsej Jugoslaviji. Poleg običajnih ljudi so ga uporabljali v policiji, vojski, avtošolah in na dirkah. FOTO: Crvena zastava
Izdelovali so ga v Kragujevcu
Nič manj dramatičen ni bil nastanek avtomobila z zadaj vgrajenim štirivaljnikom. Zgodba se je začela pisati leta 1949 z navezavo stikov med jugoslovansko politično in gospodarsko elito ter italijanskim Fiatom. Dogovoru o sodelovanju je sledila vzpostavitev obrata za proizvodnjo avtomobilov v nekdanji tovarni orožja v Kragujevcu in odhod strokovnjakov in mehanikov na izobraževanje v italijanski Torino. Ker so bili časi drugačni, so v Kragujevcu pred začetkom proizvodnje izvedli še delavski referendum in 95 odstotkov od pet tisoč zaposlenih je podprlo predlog o začetku proizvodnje. V prvih treh mesecih je ugledalo luč sveta trideset jugoslovanskih fičkov, kopija fiata 600 z osem centimetrov podaljšano zunanjostjo.
18 kW (25 KM) je zmogel motor iz prvih fičkov.
V Kragujevcu so fička izdelovali predvsem iz že narejenih italijanskih delov, čeprav je statistika dokazovala, da je bilo približno 38 odstotkov kosov izdelanih v Jugoslaviji. Avtomobilček je preživel več evolucijskih pomladitev, med katerimi je bila ena ključnih sprememb odpiranje vrat. Na začetku so se odpirala od spredaj nazaj (od tod naziv metuljček), od leta 1969 običajno. Kar nekaj sprememb je bilo pri opremi, čeprav ni šlo nikoli za luksuzen avtomobil. Pa tudi moč vodno hlajenega motorja je z leti rasla. Motor iz prvih fičkov je zmogel 18 kW (25 KM), kar je zadostovalo za največjo hitrost 100 km/h, stroj iz modela 850 pa že bolj konkretnih 25 kW (34 KM). S tako zastavo si lahko brzel s 125 km/h.
Počasi so izginili
Proizvodnjo fička so ustavili leta 1985. Lahko bi rekli, da se je fiat 600, ki je v petdesetih letih z nizko ceno, priročnostjo in skoraj 2,7 milijona prodanimi primerki pomagal motorizirati Apeninski polotok, dokončno izpel v jugoslovanski izvedbi. Njegovo vlogo so prevzeli modernejši zastava 101 in 128 ter yugo. Fički so nato počasi izginili s cest. Zdaj že nekaj zadnjih let doživljamo njihov starodobniški povratek, ki obuja nostalgične spomine na prva motorizirana družinska potovanja. Temu primerno visoke so lahko cene, saj je treba za najlepše odšteti več tisoč evrov.
