Jaz, solarni panel
»Res lep dan, če si solarni panel.« Aktualni domislici, ki jo je na twitterju objavil beograjski šaljivec Vojislav Nedeljković, sem se v včerajšnji vročini lahko zgolj kislo nasmehnil. In izginil nazaj v prijetno ohlajene prostore. Podobno smešna bo ta domislica verjetno tudi danes in še kak prihodnji dan. Tako kot so najboljše laži tiste, ki delujejo najbolj verjetno, so tudi najbolj učinkovite šale tiste, ki so resnične.
Žgoče sonce je zadnje dni del naše resničnosti in kot običajno tudi tokratni vročinski val spremlja kup nergačev, ki se pritožujejo nad poletno vročino. Imam sporočilo za nergače: vdajte se, postanite solarni panel in veselite se življenja. Solarni panel je osrednji lik v vseevropski tragikomediji Zeleni prehod.
Če ima povprečni vremenski nergač, ob bolj ali manj upravičenem občutku, da je vreme zblaznelo, še občutek, da ga nihče ne mara, se lahko ob posvojitvi vloge solarnega panela počuti bolje, saj se zanimanje za postavitev sončnih elektrarn pri Slovencih močno povečuje. Tako močno, da se je odstotek zavrnjenih vlog za priklop sončne elektrarne v omrežje v primerjavi z lanskim letom podvojil.
Morda res niste solarni panel ali pa se vam zgolj zdi, da niste. Morda se težko poistovetite z vlogo najvidnejšega dela sončne elektrarne? Če niste solarni panel, skoraj gotovo težko rečete, da ste letos zavrnili dvakrat več prošenj za priklop kot lani. Pomislite, kakšno transformacijo bi morali prestati v sedanji koži, da bi brez večjih posledic lahko zavrnili dvakrat več prošenj za priklop kot lansko leto. Težko predstavljivo, kajne?
Če nočete biti solarni panel, vam ne preostane drugega kot to, da v senci počakate na jesen, ko boste lahko tarnali zaradi dežja in čakali na zimo, ko boste lahko bentili nad mrazom in kratkimi dnevi. Jaz grem pa nazaj na streho igrat solarni panel.
