Najlepše se poljublja dvojezično

Lani sva se srečala v baru pod borovci na eni od plaž, kamor zahajajo predvsem domačini. Takrat je rekel, da piše knjigo, priročnik o Jadranu. Nisem ga jemala dovolj resno.

Letos sem ga, na mojem skromnem petdnevnem odmoru na Lošinju, srečala še enkrat, v istem baru pod borovci, z istimi čudovitimi ljudmi, ki so postali tudi moji prijatelji. S sabo je imel svojo knjigo, prvo knjigo. Jadran za Slovence/Slovenci na Jadranu. Nejc Pohar se je po vsaj dveh desetletjih režiranja mednarodnih tv-reklam odločil, da bo naredil tisto, kar si je že dolgo želel: iz svoje zaljubljenosti v morje je napisal dvojezični priročnik za Slovence in Hrvate na Jadranu. Ker kot zapiše v uvodu: Najlepše se poljublja dvojezično. Najljepše se ljubi na dva jezika.

Na glas sem se smejala pri poglavjih o alkoholu, bevandi in čevapčičih, se zamislila ob poglavju kiča in izvedela, da se turisti delimo na dve skupini, tiste, ki kič ljubimo, in tiste, ki ga preziramo. Pod črko R so nostalgične razglednice z Jadrana, škrbine v času, kjer izvemo, zakaj se na Jadranu vsi borimo za najlepši razgled: soba z razgledom, prikolica z razgledom in terasa z razgledom imajo na Jadranu svojo ceno.

Brez receptov ne gre, dva sta iz knjige Marka Zorka s pomenljivim naslovom: Knjiga mrtvih: To ni kuharska knjiga, to je ena sama ljubezen. Poglavje, ki se nadaljuje v ribolov in pošto, kjer se Pohar sprašuje, zakaj je na Jadranu toliko »starih in novih pošt«, dokler končno ne izvem, da je pošta izraz za mikrolokacijo, kjer se zadržujejo ribe. Priročnik ponuja duhovite analize pojmov od A do Z. Na koncu je Zdravilo, ki mu ga je nekoč, ko je sam trpel zaradi »najstniško romantične zaljubljenosti«, predpisal barba iz Splita: »Kapljica oljčnega olja, košček plave ribe in pazi se juga, južine.«

Ko končam z branjem, si želim samo nazaj, v tisti čas jadranskega brezčasja. Ali kot pravi sam v knjigi: »Sreča je čas, ko ni važno nič drugega kot nebo, morje, ljudje, ki jih imaš rad.«