Japonska je imela do zdaj skoraj 800.000 primerov okužbe s koronavirusom, več kot 14.600 ljudi je umrlo. Ker ima dežela vzhajajočega sonca več kot 125 milijonov prebivalcev, ne spada med države, ki bi jih virus posebej hudo prizadel. Predsednik japonskega olimpijskega komiteja (JOC)
Jasuhiro Jamašita kljub temu zagovarja ostre ukrepe, s katerimi bodo poskušali preprečiti širjenje koronavirusa na olimpijskih igrah v Tokiu; trajale bodo od 23. julija do 8. avgusta. Športniki, na primer, razen za odhod na treninge in tekmovanja sploh ne bodo smeli zapustiti olimpijske vasi, testirali pa jih bodo vsak dan.
A se Jamašita zaveda, da bo tudi ob vseh ukrepih pred odhodi športnikov iz njihovih domovin nemogoče zagotoviti, da bi čisto vsi prišli v Tokio zdravi. »Ne glede na vse varnostne ukrepe ni nobene možnosti, da bi bili vsi športniki ob prihodu negativni. Tudi če ste dvakrat cepljeni, to ne pomeni, da ste negativni,« je realističen 64-letni vodja JOC.
Kot nekdanji olimpijec Jamašita seveda sočustvuje s športniki, ki bodo zaprti v olimpijski vasi, medtem ko se je lahko sam leta 1984 prosto sprehajal po Los Angelesu, kjer se je udeležil poletnih olimpijskih iger. Sicer upa, da bodo olimpijske igre v Tokiu priložnost za kulturno izmenjavo med njihovo deželo in tisoči udeležencev, a tega ne bo toliko, kot bi si želel. Zato pa pričakuje, da bodo igre, ki so po njegovem postale ogromen in ekstravaganten dogodek, priložnost, da ponovno razmislimo, čemu so v resnici namenjene.

Največje mesto na svetu je po preložitvi za eno leto zdaj pripravljeno na največji športni dogodek. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Kdor se vsaj malo spozna na judo in je doživel zgodnja 80. leta prejšnjega stoletja, seveda ve, da Jamašita še zdaleč ni samo eden od nešteto športnih funkcionarjev in tudi ne samo eden od nešteto nekdanjih udeležencev olimpijski iger. Je namreč eden najboljših, za veliko poznavalcev te japonske veščine pa celo najboljši judoist vseh časov.
Z judom se je začel ukvarjati v osnovni šoli in že prvemu trenerju je hitro postalo jasno, da je v roke dobil nebrušeni diamant. Čeprav je s 180 centimetri višine Jamašita vsaj po evropskih merilih za tekmovalca v težki kategoriji precej nizek, je že leta 1977 kot najmlajši tekmovalec dotlej osvojil japonsko državno prvenstvo v najvišji, absolutni kategoriji.
To je bil začetek Jamašitove ere v judo. Do poletja 1985, ko je zaradi številnih poškodb pri samo 28 letih končal tekmovalno pot, namreč ni nikoli izgubil. V 203 dvobojih, kar jih je odigral, je v vseh, razen sedmih neodločenih izidov, zmagal, kar je še danes nepreseženi rekord v judu.
Ker je Japonska leta 1980 zaradi invazije Sovjetske zveze na Afganistan bojkotirala olimpijske igre v Moskvi, je Jamašita nastopil le na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984. Seveda je – kljub že od prvega boja strgani mečni mišici – zmagal v absolutni kategoriji, tako kot je v kategoriji nad 95 kilogramov ali v absolutni kategoriji zmagal na svetovnih prvenstvih v letih 1979, 1981 in 1983.
Komentarji