Govorila je resnico in resnica je nevarna

Umrla je egipčanska pisateljica Nawal El Saadawi, ena od pionirk za pravice žensk, ki se je borila proti obrezovanju žensk, spolnim zlorabam in neenakosti.
Fotografija: »Rekli so, da sem divja in nevarna ženska,« je zapisala pisateljica Nawal El Saadawi, ki se je vse življenje borila za politične in spolne pravice žensk. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
»Rekli so, da sem divja in nevarna ženska,« je zapisala pisateljica Nawal El Saadawi, ki se je vse življenje borila za politične in spolne pravice žensk. FOTO: Reuters


Pri 89 letih je umrla egipčanska feministična pisateljica in aktivistka Nawal El Saadawi, ki je posvetila življenje boju proti praksi ženskih genitalnih mutilacij, proti zlorabam žensk, poligamiji, obveznemu zakrivanju žensk in krivičnim zakonom dedovanja, ki ženske obravnavajo drugače od moških.

»Rekli so, da sem divja in nevarna ženska. In odvrnila sem jim: Govorim resnico. In resnica je divja in nevarna,« je zapisala Nawal El Saadawi, avtorica več kot petdesetih knjig, ki se je z brutalno iskrenostjo in pogumom borila za politične in spolne pravice žensk ter navdihovala generacije, čeprav je s tem tvegala grožnje s smrtjo, politične pritiske in zapor.

Egipčanska feministka in aktivistka Nawal El Saadawi  leta 2001 na Društvu egipčanskih pisateljev, ki ji je izrazilo podporo, ko so jo oblasti obtožile, da žali islam. FOTO: Marwan Naamani/Afp
Egipčanska feministka in aktivistka Nawal El Saadawi  leta 2001 na Društvu egipčanskih pisateljev, ki ji je izrazilo podporo, ko so jo oblasti obtožile, da žali islam. FOTO: Marwan Naamani/Afp

Rodila se je leta 1931 v vasi blizu Kaira kot druga od devetih otrok; oče je bil državni uradnik, mati je prihajala iz premožnejše družine. Že zgodaj se je zavedela, kaj pomeni biti deklica v Egiptu: pri šestih letih je preživela žensko genitalno mutilacijo in pozneje v knjigi Evin skriti obraz z nelagodno natančnostjo opisala postopek obrezovanja na tleh kopalnice, ki ga je nadzirala njena mama.

»Globoka rana, ki so mi jo zadali v otroštvu, se ni zacelila,« je zapisala v avtobiografiji ter postala borka proti praksi ženskih genitalnih mutilacij, ki so ji še vedno podvržene številne deklice, čeprav so jo v Egiptu prepovedali leta 2008.

Pozneje je zapisala, da jo je že kot deklico razjezilo, ko ji je babica rekla, da je en deček vreden najmanj šestnajst deklic. Že pri desetih letih so jo hoteli poročiti, a se je uprla, njeno odločitev je podprla tudi mama. Študirala je medicino na Univerzi v Kairu in nato na Univerzi Columbia v New Yorku, pozneje specializirala psihiatrijo, bila je zaposlena tudi kot predavateljica.

Veljala je za eno od vodilnih feministk svoje generacije: njena knjiga Ženske in spolnost je ob izidu leta 1972 povzročila burne odzive v domovini: politični in verski režim jo je strogo obsodil, izgubila je službo na ministrstvu za zdravje.

Še bolj kritične odzive je povzročila z omenjeno knjigo Evin skriti obraz (1977), v kateri je dokumentirala izkušnje, ki jim je bila priča kot vaška zdravnica: spolne zlorabe deklet in žensk, tako imenovani umori iz časti, prostitucija deklet, poligamija, dogovorjene poroke.

Egipčanska pisateljica, psihiatrinja in aktivistka za pravice žensk Nawal El Saadawi se je borila proti zlorabam žensk, proti spolnemu obrezovanju deklic in za enake pravice dedovanja žensk v muslimanskem svetu. FOTO: Marwan Naamani/ Afp
Egipčanska pisateljica, psihiatrinja in aktivistka za pravice žensk Nawal El Saadawi se je borila proti zlorabam žensk, proti spolnemu obrezovanju deklic in za enake pravice dedovanja žensk v muslimanskem svetu. FOTO: Marwan Naamani/ Afp


Režim predsednika Anvarja Sadata jo je leta 1981 spravil v zapor, svojo zaporniško izkušnjo je izpisala v knjigi Spomini iz ženskega zapora, ki jo je napisala na zvitek toaletnega papirja s svinčnikom za obrvi.

V devetdesetih je bila tarča skrajnih islamistov: ko se je njeno ime znašlo na seznamih za usmrtitev, se je zaradi groženj s smrtjo, ki jih je dobivala, za tri leta preselila v ZDA. Po vrnitvi v Egipt je leta 2005 kandidirala za predsednico, a je še pred volitvami prekinila kampanjo, ker ji varnostna služba ni dovolila organizirati shodov.

Se je pa leta 2011 kot osemdesetlet­nica pridružila protestnikom na trgu Tahrir, ki so pozneje dosegli padec predsednika Hosnija Mubaraka.

Preberite še:

Komentarji: