Rusija, sovražni govor in disko
Po več kot desetletju vodenja predsednika Saulija Niinistöja bodo Finci o njegovem nasledniku odločali 11. februarja, ko se bosta v drugem krogu volitev pomerila Alexander Stubb in Pekka Haavisto. Kandidat vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije (NCP) Stubb je v prvem krogu predsedniških volitev prejel 27,3 odstotka glasov, Haavisto pa 25,8 odstotka. Če bo slednjemu drugo februarsko nedeljo uspel veliki met, bo postal prvi finski predsednik iz vrst Zelenih (kandidira sicer kot neodvisni kandidat) in prav tako prvi istospolno usmerjeni predsednik te skandinavske države.
Petinšestdesetletni Haavisto, ki je kot takratni zunanji minister Finski izpogajal rekordno hitro včlanitev v Nato, svojo kampanjo krepi kot didžej z umetniškim imenom DJ Pexi. Na klubskih večerih vrti predvsem uspešnice iz šestdesetih in sedemdesetih; ko si je enega izmed njih ogledala novinarka britanskega Observerja, so bile denimo na meniju Rivers of Babylon nemško-karibske disko senzacije Boney M, Adam and Eve Paula Anke in Revolution v izvedbi Beatlov.
Haavistov partner Antonio Flores je za Observer povedal, da je politikov glasbeni okus grozen in da tudi Haavista preseneča, da so njegovi glasbeni večeri razprodani in da študentje plešejo ob pesmih, ki jih predvaja.
Kljub tovrstnim dogodkom je bila večina njegove kampanje osredotočena na obravnavo resnih tem, predvsem varnostnih skrbi finske javnosti v povezavi z veliko vzhodno sosedo. Na nedavnem dogodku v Ivalu na Laponskem, blizu najsevernejšega finskega mejnega prehoda z Rusijo, ga je neki moški vprašal, ali naj proda svojo hišo, ki je od meje oddaljena petdeset kilometrov. Poleg prednostnega obravnavanja varnostnih vprašanj pred drugim krogom opozarja, da mora Finska zatreti sovražni govor proti manjšinam. »To so strahovi, ki najbolj tarejo ljudi. Ali prihaja vojna? Kaj to pomeni za Finsko?« je stanje duha v domovini opisal Haavisto, ki je v preteklosti že večkrat spregovoril za Delo. Predlanskim je na tridnevnem vrhu v Madridu govoril o pomenu strateške avtonomije in enotnosti med obema stranema Atlantika, še leto prej pa na vrhu na Brdu pri Kranju v luči umika ZDA in zahodnih držav iz Afganistana izrazil jasno podporo okoliškim državam, ki so pričakovale prihod afganistanskih beguncev.
