Slovo znanega karikaturista
Kurt Westergaard je dejal, da objave karikatur Mohameda nikoli ni obžaloval.
Odpri galerijo
Lahko ubijejo mene, mojih risb pa ne morejo, je dejal Kurt Westergaard. FOTO: Reuters
V 87. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl znani danski karikaturist Kurt Westergaard. Svetovno slavo je dosegel leta 2005, ko je v danskem časniku Jyllands-Posten objavil serijo karikatur preroka Mohameda, ki so sprožile silovito jezo muslimanov po vsem svetu, za Dansko pa, kot so ugotavljali številni analitiki, najhujšo zunanjepolitično krizo po drugi svetovni vojni.
Štiri mesece po objavi spornih karikatur so namreč Westergaardove stvaritve postale povod za množične in pogosto nasilne demonstracije v vrsti muslimanskih držav; protesti so dosegli vrhunec februarja 2006 s požigom veleposlaništev Danske in Norveške v Damasku in danskega veleposlaništva v Bejrutu ter desetinami smrtnih žrtev nasilnih neredov v Nigeriji, Libiji in Pakistanu. Med Dansko in več državami so izbruhnili diplomatski spori. Hkrati so tedanji dogodki sprožili širšo razpravo o tem, kje so meje svobode izražanja in religije: islamska zakonodaja namreč praviloma nasprotuje vsakemu upodabljanju ljudi in živali, ker bi to lahko vodilo v malikovanje, ki ga Koran izrecno obsoja.
Westergaard je bil sicer le eden od karikaturistov, ki so se odzvali na poziv konservativnega Jyllands-Postena, a prav njegova upodobitev Mohameda je med muslimani sprožila največ ogorčenja. Preroka je namreč narisal s turbanom v obliki bombe. Od takrat so ga spremljali telesni stražarji, njegovo življenje je bilo nenehno v nevarnosti. Zaradi groženj s smrtjo so ju z ženo večkrat preselili na skrivne lokacije. »Seveda se bojim za svoje življenje, če policijska obveščevalna služba trdi, da so neki ljudje resno načrtovali moj umor. Vendar sem strah preusmeril v jezo in zamero,« je nekoč komentiral okoliščine, v katerih se je znašel.
Leta 2010 je za las ušel napadu 28-letnega Somalijca Mohameda Geeleja, ki je s sekiro vdrl v njegovo hišo. Pri tem je vpil: »Umreti moraš! Odšel boš v pekel!« Sodišče je Geeleja spoznalo za krivega poskusa izvedbe terorističnega dejanja, poskusa umora in nasilja nad policijo ter ga obsodilo na deset let zapora.
Westergaard objave karikatur v časopisu ni nikoli obžaloval. »Mene lahko ubijejo, ne pa tudi mojih risb,« je leta 2010 dejal v intervjuju za Die Welt, potem ko je v Nemčijo pripotoval na podelitev medijske nagrade potsdamskega novinarskega združenja M100. To nagrado vsako leto dobijo ljudje, ki so v Evropi in svetu pustili sledi. Westergaard si jo je po utemeljitvi zaslužil s svojo neuklonljivostjo: »Danska satira ne prizanese nikomur – ne kraljici, ne premieru, ne škofu, ne Jezusu in tako tudi Mohamedu ne. V njegovih očeh je karikatura vselej izzivanje, morala pa bi voditi k spoznavanju in pojasnjevanju zadev.«
Štiri mesece po objavi spornih karikatur so namreč Westergaardove stvaritve postale povod za množične in pogosto nasilne demonstracije v vrsti muslimanskih držav; protesti so dosegli vrhunec februarja 2006 s požigom veleposlaništev Danske in Norveške v Damasku in danskega veleposlaništva v Bejrutu ter desetinami smrtnih žrtev nasilnih neredov v Nigeriji, Libiji in Pakistanu. Med Dansko in več državami so izbruhnili diplomatski spori. Hkrati so tedanji dogodki sprožili širšo razpravo o tem, kje so meje svobode izražanja in religije: islamska zakonodaja namreč praviloma nasprotuje vsakemu upodabljanju ljudi in živali, ker bi to lahko vodilo v malikovanje, ki ga Koran izrecno obsoja.
Westergaard je bil sicer le eden od karikaturistov, ki so se odzvali na poziv konservativnega Jyllands-Postena, a prav njegova upodobitev Mohameda je med muslimani sprožila največ ogorčenja. Preroka je namreč narisal s turbanom v obliki bombe. Od takrat so ga spremljali telesni stražarji, njegovo življenje je bilo nenehno v nevarnosti. Zaradi groženj s smrtjo so ju z ženo večkrat preselili na skrivne lokacije. »Seveda se bojim za svoje življenje, če policijska obveščevalna služba trdi, da so neki ljudje resno načrtovali moj umor. Vendar sem strah preusmeril v jezo in zamero,« je nekoč komentiral okoliščine, v katerih se je znašel.
Leta 2010 je za las ušel napadu 28-letnega Somalijca Mohameda Geeleja, ki je s sekiro vdrl v njegovo hišo. Pri tem je vpil: »Umreti moraš! Odšel boš v pekel!« Sodišče je Geeleja spoznalo za krivega poskusa izvedbe terorističnega dejanja, poskusa umora in nasilja nad policijo ter ga obsodilo na deset let zapora.
Westergaard objave karikatur v časopisu ni nikoli obžaloval. »Mene lahko ubijejo, ne pa tudi mojih risb,« je leta 2010 dejal v intervjuju za Die Welt, potem ko je v Nemčijo pripotoval na podelitev medijske nagrade potsdamskega novinarskega združenja M100. To nagrado vsako leto dobijo ljudje, ki so v Evropi in svetu pustili sledi. Westergaard si jo je po utemeljitvi zaslužil s svojo neuklonljivostjo: »Danska satira ne prizanese nikomur – ne kraljici, ne premieru, ne škofu, ne Jezusu in tako tudi Mohamedu ne. V njegovih očeh je karikatura vselej izzivanje, morala pa bi voditi k spoznavanju in pojasnjevanju zadev.«
