Vsako dekle lahko spremeni svet

Najmlajša Nobelova nagrajenka, pakistanska aktivistka Malala Jusafzaj, svet pozdravlja z naslovnice britanske izdaje revije Vogue.
Fotografija: Bojevnica za pravice žensk je leta 2014 prejela Nobelovo nagrado za mir. Dve leti pred tem je za las ušla smrti.
FOTO: promocijsko gradivo
Odpri galerijo
Bojevnica za pravice žensk je leta 2014 prejela Nobelovo nagrado za mir. Dve leti pred tem je za las ušla smrti. FOTO: promocijsko gradivo

Najnovejšo, julijsko številko britanske izdaje ikonične modne revije Vogue krasi podoba Malale Jusafzaj, 23-letne pakistanske aktivistke za pravico do izobraževanja žensk in najmlajše dobitnice Nobelove nagrade. V reviji je spregovorila o svoji veri, upanju, twitteraškem aktivizmu in sodelovanju z AppleTV pa o prijateljevanju z aktivističnimi vrstnicami, okoljsko Švedinjo Greto Thunberg in Emmo Gonzalez, ameriško zagovornico nadzora nad orožjem.

Jusafzajevi se v reviji med drugim poklonita nekdanja prva dama ZDA Michelle Obama, za katero je Malala »resnično posebna«, Applov izvršni direktor Tim Cook pa o njej pove: »Mislim, da se nihče ne more primerjati z njo.«

Jusafzajevo je fotografiral Nick Knight, na naslovnici je odeta v živo rdečo kreacijo Stelle McCartney. Za notranje strani jo je oblekla urugvajska oblikovalka Gabriela Hearst, ki je kontrast rdečim oblačilom ustvarila z modro naglavno ruto.
Jusafzajeva poudarja, da ima brazgotina na njenem obrazu izrazit simbolni pomen: »Muslimanska, paštunska, pakistanska dekleta smo zatirana, brez glasu, živimo v patriarhalnem svetu. S svojim življenjem bi vsem rada sporočila, da se znotraj naše kulture lahko sliši naš glas in da smemo zahtevati enakost.«

Na instagramu pa je svetu sporočila, da je bila ob novici, da je izbrana za naslovnico Vogua, hkrati navdušena in počaščena: »Upam, da bo vsako dekle, ki bo videlo to naslovnico, spoznalo, da lahko spremeni svet.«

Malala Jusafzaj je najbolj znana po boju za pravice do izobraževanja žensk v rodni dolini Svat v severozahodni pakistanski provinci Kajber Paktunkva, kjer je lokalna talibska vlada večkrat prepovedala deklicam izobraževanje v šolah. Njen upor je prerasel v svetovno gibanje. Ko je bila stara enajst let, je pisala blog pod psevdonimom za BBC, v katerem je opisovala življenje pod talibsko okupacijo. Istega leta je novinar New York Timesa Adam B. Ellick posnel dokumentarni film o njenem življenju s posredovanjem pakistanske vojske v regiji.

Jusafzajeva je postajala vse bolj znana. Devetega oktobra 2012 je bila na šolskem avtobusu napadena s strelnim orožjem. Napadalec je vprašal za njeno ime, nato pa proti njej usmeril pištolo in trikrat ustrelil. Ena od krogel jo je zadela v levo stran čela. V dneh po napadu je bila v kritičnem stanju, kasneje pa je toliko okrevala, da so jo premestili v bolnišnico Kraljice Elizabete v Birmingham na rehabilitacijo.

V letih 2013, 2014 in 2015 jo je revija Time uvrstila med sto najvplivnejših ljudi na svetu, priznanja po vsem svetu so dosegla vrhunec s prejemom Nobelove nagrade leta 2014. Na oxfordski univerzi je končala študij političnih ved, filozofije in ekonomije. Čas študija je bil zanjo čas svobode, občudovala je vsako stvar, na katero je naletela, od igranja pokra s prijatelji do prehranjevanja v McDonald'su. Z naslovnico Vogua pa je vsem oblikam zatiranja rekla še en velik: Ne.

Komentarji: