Bomo še nakupovali kot nekoč?
Vse več kupcev na spletu, moda pa postaja vse bolj praktična, udobna in primerna za različne priložnosti.
Odpri galerijo
V Galeriji Emporium je prodaja za tretjino manjša kot lani predvsem zaradi manjšega obiska tujih turistov. Foto Blaž Samec
Evropski statistični urad Eurostat ugotavlja, da se je med februarjem in junijem letos obseg spletne prodaje v območju EU povečal za 17,4 odstotka, medtem ko je prodaja tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve v trgovinah upadla za 22,4 odstotka. Iz Velike Britanije poročajo, da je gneča na znanih nakupovalnih ulicah minuli mesec v primerjavi z lani upadla kar za 40 odstotkov, da je manj tistih, ki hodijo v mesto v službo in turistov, da trgovcem v prodajalne uspe pritegniti le šest od desetih kupcev. V modi, pa ne samo v visoki, se zaradi koronavirusa že kažejo spremembe in prilagoditve. Ali isto opažajo tudi v slovenskih trgovinah?
Zaprtje zaradi epidemije so v znani ljubljanski veleblagovnici Nama izkoristili za prenovo pritličja, ki se zdaj v sodobnejši podobi odpira proti najbolj obleganemu križišču v prestolnici. »Ta sicer pritegne tudi kakšnega novega kupca v trgovino, a v resnici to lahko sklepamo le na podlagi govoric. Sicer obiskanost upada. Opažamo pa, kar tudi drugi trgovci – da se povečuje spletna prodaja,« je povedala Nina Pižorn, organizatorka marketinga. Njihova spletna prodaja se je po njenih besedah vidneje povečala aprila, zato vse več vlagajo vanjo. »Da bomo kupcem ponudili še pestrejšo izbiro, da bo stran še privlačnejša, kar smo sicer počeli še pred epidemijo, a zdaj toliko bolj zavzeto. Sicer pa se po spletu prodaja vse od kozmetike do oblačil,« je še povedala.
Precejšen upad kupcev in kar za tretjino manjšo prodajo opažajo v Galeriji Emporium na ljubljanskem Prešernovem trgu, predvsem na račun manjšega števila tujih turistov. »Povsem drugačna, zelo podobna kot lani, je prodaja v Emporiumu v ljubljanskem BTC. Kupci so se po odprtju vrnili, česar smo bili zelo veseli. Pri kupovanju oblačil, obutve in modnih dodatkov, ki se je s pandemijo sicer čez noč preselilo na splet, še vedno igra tudi občutenje materiala, pomerjanje in nasvet prodajalke, mnogi so se tudi zaradi človeškega stika po odprtju vrnili med prodajne police,« je povedala Helena Draškovič, direktorica in solastnica družbe Magistrat International, ki zastopa več kot 100 blagovnih znamk oblačil.
Tudi pri njih se zavedajo pomena spletne trgovine v teh časih, za zdaj lahko po spletu nakupujejo navdušenci nad ameriško znamko Gap, so pa v zadnji fazi vzpostavitve spletne trgovine še preostalih znamk, ki jih zastopajo, kar so načrtovali že prej, a so zaradi koronavirusa znatno pospešili. »Je pa to nadvse zahteven in obsežen projekt, ki obsega okoli 200.000 artiklov,« je opisala za boljšo predstavo. Kljub temu bodo kupci v spletni trgovini Emporium lahko nakupovali že jeseni.
Nad prodajo v fizičnih trgovinah zadovoljno prikimavajo tudi pri Sportini Group, ki zastopa več kot 60 znamk različnih cenovnih razredov in se s prodajno mrežo trgovin razširja v večino nakupovalnih centrov po Sloveniji in širši regiji. »Kljub pandemiji zanimanje za modo očitno ni upadlo, saj je bila po ponovnem odprtju naših trgovin obiskanost zelo dobra. Je pa bila med počitnicami obiskanost trgovin na turistično priljubljenih lokacijah manjša, tako da smo kupce skušali pritegniti s pestro ponudbo,« je povedala Klavdija Pavlovski iz marketinga Sportine Group. Kot je še dodala, so pred izbruhom covida-19 začeli z digitalno transformacijo, zato že kmalu napovedujejo nove kanale spletne prodaje.
»Hkrati pa odpiramo nove poslovalnice na novih lokacijah, kjer svojo prisotnost vidimo dolgoročno. Od konca pandemije smo jih na različnih trgih odprli pet,« je še povedala. Kupcem zlasti izdelkov višjega cenovnega razreda obisk fizičnih trgovin še vedno zelo veliko pomeni. »To so tisti, ki iščejo posebne modne kose in osebni servis. Za njih je slednji ključnega pomena, zato ga nadgrajujemo z zelo velikimi garderobami za pomerjanje, izbranimi kombinacijami od glave do peta ter stilskimi svetovalci, ki ustvarjajo modne kombinacije ter prezentacije v prodajnem prostoru ter strukturiran pogled nad ponudbo,« je povedala Klavdija Pavlovski.
Helena Draškovič je izpostavila še eno svoje opažanje: spreminja se tudi ponudba, slog blagovnih znamk. »Nekatere, ki so privlačne tako za mlade kot starejše in ponujajo oblačila tako za moške, ženske in celo otroke, so v tej pandemiji postale prave modne zvezde. Denimo, Nike, Adidas, Tommy Hilfiger, Boss, tudi Hugo. Določene znamke in modne hiše, ki jih poznamo po prepoznavnem slogu, pa so tega povsem spremenile; denimo znana italijanska znamka Just Cavalli, ki je prisegala na volančke in frfotajoč slog, zdaj ponuja veliko bolj sodobna, nosljiva in udobna oblačila. Max Mara, denimo, je predstavila zelo eleganten nosljiv slog iz zelo kakovostnih, prefinjenih materialov. Tudi sicer je opaziti, da kupci vse pogosteje izbirajo casual oblačila, torej udobna in praktična za vzdrževanje, manj formalna in lažja za vzdrževanje. Oblačil za posebne priložnosti, kot so poroke, maturantski plesi, večerne prireditve in podobno, sploh nismo prodali, ker so vsi ti dogodki večinoma odpadli. Razmere so za mnoge znamke po svetu zelo zelo težke, mnoge bodo zagotovo propadle. Težko je, vendar je tudi očitno, da se trudijo prilagajati novim pričakovanjem potrošnikov in novim razmeram na trgu,« je povedala sogovornica.
Po spletu je v zadnjem mesecu nakupovalo skoraj tri četrtine (74 %) vprašanih, kar v primerjavi z novembrom lani, ko so opravili zadnjo raziskavo, pomeni dvig za več kot 18 odstotnih točk. Dodatnih 18 odstotkov vprašanih je nakup po spletu opravilo v zadnjih treh mesecih.
Kar 59 odstotkov vprašanih je po spletu približno enako nakupovalo pred epidemijo in po njej, 12 odstotkov jih je začelo nakupovati pogosteje, 5 odstotkov jih je začelo s spletnim nakupovanjem, a ga opustilo, 5 odstotkov kupcev pa začelo s spletnim nakupovanjem med epidemijo in to navado obdržalo.
Slovenci po spletu najpogosteje kupujejo elektronsko opremo, izdelke za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje so v zadnjem letu po spletu kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov ter investicijske storitve.
Več kot polovica kupcev (56 odstotkov) je v slovenskih spletnih trgovinah plačala s plačilno ali kreditno kartico, kar je za skoraj 8 odstotnih točk več v primerjavi z lanskim novembrom. Za slabo četrtino je upadlo plačevanje z gotovino po povzetju, povečalo pa se je plačevanje preko elektronske ali mobilne banke.
Raziskava je pokazala, da imajo potrošniki po epidemiji precej večja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno tudi spletno trgovino.
Da bo letošnje leto težavno, je že pred dnevi napovedal generalni direktor Lisce Marko Ninčević. Od sredine marca do sredine maja je njihova maloprodaja na ključnih trgih – do štiri petine izdelkov, žensko perila in kopalke pretežno lastnih blagovnih znamk prodajo v maloprodaji – zamrla, kar jih je močno prizadelo. Skupina Lisca ob polletju prodala za skoraj 30 odstotkov manj kot v lanskem polletju.
Čeprav se je Liscina spletna prodaja letos povečala kar za 150 odstotkov, pa jim padca prometa v maloprodaji ne bo uspelo nadomestiti. Ker zaradi sezonske naravnanosti in nadaljnje epidemiološke prizadetosti nekaterih njenih ključnih trgov prodajnega izpada do konca leta ne bo zmogla nadomestiti, bodo morali odpuščati. Letos so začeli tudi poslovno prestrukturiranje, ki predvideva »pomembno zmanjšanje števila zaposlenih«. Krepili bodo »spletne prodajne kanale«, določen del manj dobičkonosnih maloprodajnih enot bodo zaprli. Lisca na domačem trgu proda približno petino svojih izdelkov v 27 svojih in franšiznih prodajalnah, skupaj z drugimi državami jih ima 132, a dve bodo letos zaprli, novih pa ne bodo odpirali. Pripravljajo se na poslovno okolje, »ki bo v prihodnjih dveh do treh letih zaostreno«, in na poslovno okrevanje, so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.
Gotovo je nekaj: z višanjem števila okuženih se bodo mnogi ogibali zaprtim prostorom in predvsem trgovinam, pred katerimi svarijo tudi epidemiologi. In tisti, ki prisegajo na določeno znamko in poznajo njihove konfekcijske številke ter vedo, kakšne materiale lahko pričakujejo, se bodo ognili pomerjanju z masko na obrazu, saj je blago, ki ga kupec prejme na dom in v miru pomeri, v večini primerov mogoče vrniti. Toda tu je že novo vprašanje: kakšna je prihodnost prodajalcev?
Zaprtje zaradi epidemije so v znani ljubljanski veleblagovnici Nama izkoristili za prenovo pritličja, ki se zdaj v sodobnejši podobi odpira proti najbolj obleganemu križišču v prestolnici. »Ta sicer pritegne tudi kakšnega novega kupca v trgovino, a v resnici to lahko sklepamo le na podlagi govoric. Sicer obiskanost upada. Opažamo pa, kar tudi drugi trgovci – da se povečuje spletna prodaja,« je povedala Nina Pižorn, organizatorka marketinga. Njihova spletna prodaja se je po njenih besedah vidneje povečala aprila, zato vse več vlagajo vanjo. »Da bomo kupcem ponudili še pestrejšo izbiro, da bo stran še privlačnejša, kar smo sicer počeli še pred epidemijo, a zdaj toliko bolj zavzeto. Sicer pa se po spletu prodaja vse od kozmetike do oblačil,« je še povedala.
Bomo še kdaj nakupovali kot nekoč? Vse večja ozaveščenost potrošnikov glede škodljivega vpliva modne industrije in izbruh pandemije postavljata novo vprašanje: kakšna je prihodnost prodajalcev? Foto Mavric Pivk
Precejšen upad kupcev in kar za tretjino manjšo prodajo opažajo v Galeriji Emporium na ljubljanskem Prešernovem trgu, predvsem na račun manjšega števila tujih turistov. »Povsem drugačna, zelo podobna kot lani, je prodaja v Emporiumu v ljubljanskem BTC. Kupci so se po odprtju vrnili, česar smo bili zelo veseli. Pri kupovanju oblačil, obutve in modnih dodatkov, ki se je s pandemijo sicer čez noč preselilo na splet, še vedno igra tudi občutenje materiala, pomerjanje in nasvet prodajalke, mnogi so se tudi zaradi človeškega stika po odprtju vrnili med prodajne police,« je povedala Helena Draškovič, direktorica in solastnica družbe Magistrat International, ki zastopa več kot 100 blagovnih znamk oblačil.
Tudi pri njih se zavedajo pomena spletne trgovine v teh časih, za zdaj lahko po spletu nakupujejo navdušenci nad ameriško znamko Gap, so pa v zadnji fazi vzpostavitve spletne trgovine še preostalih znamk, ki jih zastopajo, kar so načrtovali že prej, a so zaradi koronavirusa znatno pospešili. »Je pa to nadvse zahteven in obsežen projekt, ki obsega okoli 200.000 artiklov,« je opisala za boljšo predstavo. Kljub temu bodo kupci v spletni trgovini Emporium lahko nakupovali že jeseni.
Spreminja se slog blagovnih znamk
Pri Sportini so še pred izbruhom covida-19 kmalu napovedali nove kanale spletne prodaje, hkrati pa odpirajo nove poslovalnice na novih lokacijah. Od konca pandemije so jih na različnih trgih odprli pet. Foto Leon Vidic
Nad prodajo v fizičnih trgovinah zadovoljno prikimavajo tudi pri Sportini Group, ki zastopa več kot 60 znamk različnih cenovnih razredov in se s prodajno mrežo trgovin razširja v večino nakupovalnih centrov po Sloveniji in širši regiji. »Kljub pandemiji zanimanje za modo očitno ni upadlo, saj je bila po ponovnem odprtju naših trgovin obiskanost zelo dobra. Je pa bila med počitnicami obiskanost trgovin na turistično priljubljenih lokacijah manjša, tako da smo kupce skušali pritegniti s pestro ponudbo,« je povedala Klavdija Pavlovski iz marketinga Sportine Group. Kot je še dodala, so pred izbruhom covida-19 začeli z digitalno transformacijo, zato že kmalu napovedujejo nove kanale spletne prodaje.
»Hkrati pa odpiramo nove poslovalnice na novih lokacijah, kjer svojo prisotnost vidimo dolgoročno. Od konca pandemije smo jih na različnih trgih odprli pet,« je še povedala. Kupcem zlasti izdelkov višjega cenovnega razreda obisk fizičnih trgovin še vedno zelo veliko pomeni. »To so tisti, ki iščejo posebne modne kose in osebni servis. Za njih je slednji ključnega pomena, zato ga nadgrajujemo z zelo velikimi garderobami za pomerjanje, izbranimi kombinacijami od glave do peta ter stilskimi svetovalci, ki ustvarjajo modne kombinacije ter prezentacije v prodajnem prostoru ter strukturiran pogled nad ponudbo,« je povedala Klavdija Pavlovski.
Helena Draškovič, direktorica in solastnica podjetja Magistrat International, opaža, da se spreminja tudi slog blagovnih znamk, ki v ospredje postavljajo vse bolj udobne in praktične kose. Foto Jure Eržen
Helena Draškovič je izpostavila še eno svoje opažanje: spreminja se tudi ponudba, slog blagovnih znamk. »Nekatere, ki so privlačne tako za mlade kot starejše in ponujajo oblačila tako za moške, ženske in celo otroke, so v tej pandemiji postale prave modne zvezde. Denimo, Nike, Adidas, Tommy Hilfiger, Boss, tudi Hugo. Določene znamke in modne hiše, ki jih poznamo po prepoznavnem slogu, pa so tega povsem spremenile; denimo znana italijanska znamka Just Cavalli, ki je prisegala na volančke in frfotajoč slog, zdaj ponuja veliko bolj sodobna, nosljiva in udobna oblačila. Max Mara, denimo, je predstavila zelo eleganten nosljiv slog iz zelo kakovostnih, prefinjenih materialov. Tudi sicer je opaziti, da kupci vse pogosteje izbirajo casual oblačila, torej udobna in praktična za vzdrževanje, manj formalna in lažja za vzdrževanje. Oblačil za posebne priložnosti, kot so poroke, maturantski plesi, večerne prireditve in podobno, sploh nismo prodali, ker so vsi ti dogodki večinoma odpadli. Razmere so za mnoge znamke po svetu zelo zelo težke, mnoge bodo zagotovo propadle. Težko je, vendar je tudi očitno, da se trudijo prilagajati novim pričakovanjem potrošnikov in novim razmeram na trgu,« je povedala sogovornica.
Elektronska oprema, izdelki za dom, obleka in obutev
Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je minuli mesec za Mastercard izvedel raziskavo na vzorcu 705 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 75 let. Ta je pokazala, da so potrošniki med epidemijo korenito spremenili nakupovalne navade in pričakovanja. Brezstično plačevanje je postalo nuja, ponudba spletne trgovine pa nekaj običajnega in pričakovanega.Po spletu je v zadnjem mesecu nakupovalo skoraj tri četrtine (74 %) vprašanih, kar v primerjavi z novembrom lani, ko so opravili zadnjo raziskavo, pomeni dvig za več kot 18 odstotnih točk. Dodatnih 18 odstotkov vprašanih je nakup po spletu opravilo v zadnjih treh mesecih.
Kar 59 odstotkov vprašanih je po spletu približno enako nakupovalo pred epidemijo in po njej, 12 odstotkov jih je začelo nakupovati pogosteje, 5 odstotkov jih je začelo s spletnim nakupovanjem, a ga opustilo, 5 odstotkov kupcev pa začelo s spletnim nakupovanjem med epidemijo in to navado obdržalo.
Slovenci po spletu najpogosteje kupujejo elektronsko opremo, izdelke za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje so v zadnjem letu po spletu kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov ter investicijske storitve.
Več kot polovica kupcev (56 odstotkov) je v slovenskih spletnih trgovinah plačala s plačilno ali kreditno kartico, kar je za skoraj 8 odstotnih točk več v primerjavi z lanskim novembrom. Za slabo četrtino je upadlo plačevanje z gotovino po povzetju, povečalo pa se je plačevanje preko elektronske ali mobilne banke.
Raziskava je pokazala, da imajo potrošniki po epidemiji precej večja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno tudi spletno trgovino.
Nenadomestljiv izpad
Da bo letošnje leto težavno, je že pred dnevi napovedal generalni direktor Lisce Marko Ninčević. Od sredine marca do sredine maja je njihova maloprodaja na ključnih trgih – do štiri petine izdelkov, žensko perila in kopalke pretežno lastnih blagovnih znamk prodajo v maloprodaji – zamrla, kar jih je močno prizadelo. Skupina Lisca ob polletju prodala za skoraj 30 odstotkov manj kot v lanskem polletju.
Čeprav se je Liscina spletna prodaja letos povečala kar za 150 odstotkov, pa jim padca prometa v maloprodaji ne bo uspelo nadomestiti. Ker zaradi sezonske naravnanosti in nadaljnje epidemiološke prizadetosti nekaterih njenih ključnih trgov prodajnega izpada do konca leta ne bo zmogla nadomestiti, bodo morali odpuščati. Letos so začeli tudi poslovno prestrukturiranje, ki predvideva »pomembno zmanjšanje števila zaposlenih«. Krepili bodo »spletne prodajne kanale«, določen del manj dobičkonosnih maloprodajnih enot bodo zaprli. Lisca na domačem trgu proda približno petino svojih izdelkov v 27 svojih in franšiznih prodajalnah, skupaj z drugimi državami jih ima 132, a dve bodo letos zaprli, novih pa ne bodo odpirali. Pripravljajo se na poslovno okolje, »ki bo v prihodnjih dveh do treh letih zaostreno«, in na poslovno okrevanje, so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.
Gotovo je nekaj: z višanjem števila okuženih se bodo mnogi ogibali zaprtim prostorom in predvsem trgovinam, pred katerimi svarijo tudi epidemiologi. In tisti, ki prisegajo na določeno znamko in poznajo njihove konfekcijske številke ter vedo, kakšne materiale lahko pričakujejo, se bodo ognili pomerjanju z masko na obrazu, saj je blago, ki ga kupec prejme na dom in v miru pomeri, v večini primerov mogoče vrniti. Toda tu je že novo vprašanje: kakšna je prihodnost prodajalcev?
