
Neomejen dostop | že od 14,99€
Danes, na zadnji šolski dan dijakov zaključnih letnikov gimnazij in srednjih šol, je po 19 slovenskih mestih – od Ajdovščine do Lendave, Ljubljane do Maribora – tradicionalno zazvenela Straussova melodija iz opere Netopir in približno osem tisoč maturantov bo zaplesalo četvorko.
Za predvajanje četvorke in radijski prenos v vse kraje je poskrbel Radio Slovenija International, ki se bo v živo javljal z osmih prizorišč, saj Plesna zveza Slovenije projekt European Quadrille Dance Festival (EQDF) koordinira v Sloveniji, na Slovaškem (4 mesta) in v Srbiji (15 mest).
A če se vrnemo v slovensko zgodovino, so prvo četvorko v Sloveniji maturanti plesali leta 1996 v Kamniku na pobudo Vande Rebolj takratne ravnateljice šolskega centra Rudolfa Maistra. Bilo je pozno popoldne, sodelovalo je 311 dijakov in, ker so bila na ekonomski šoli predvsem dekleta, so si nekaj fantov še »izposodili«.
»Ideja je zrasla iz prizadevanj, da bi se dijaki pokazali v mestu, kot so se nekoč, ko je bil sprevod maturantov s krsto in cvekom poseben dogodek za mesto. Kot ravnateljica sem kar dve leti vztrajno prepričevala občino, največjo težavo je predstavljalo drago ozvočenje, težko pa je bilo sinhronizirati začetek in konec dolge vrste,« je Reboljeva pred leti pojasnila za Delo.
Kamniškim dijakom so sledili novomeški, leta 2001 so prvič zaplesali tudi v Ljubljani, takrat z imenom Maturantska parada. Sinhrona četvorka v več mestih prek radijskega signala (Val 202) se je prvič zgodila leta 2002 na pobudo plesne šole Urška oziroma njenega vodje Tomaža Ambroža.
V Sloveniji se je plesalo na sedmih lokacijah in prvič je bil priznan Guinnessov rekord v sinhronem plesanju. Ker si je rekord (pri)lastil Ambrož, so se drugi organizatorji odločili iti po svoje. Leta 2005 se jih je večina zbrala pod okriljem Plesne zveze Slovenije, ustanovili so novo blagovno znamko Europen Quadrile Dance Festival, ki je zaščitena tako pri nas kot v več kot deset evropskih državah. Maturanti so nekaj časa še plesali za različna organizatorja, v letih 2009, 2010 in 2011 pa je Plesna zveza prevzela primat in dosegla Guinnessove rekorde. Zadnji z več 33.000 plesalci je veljaven še zdaj.
Glavni koordinator projekta za Slovenijo in tujino Rudi Kocbek pove, da je zanimanje za četvorko še vedno veliko, vendar je po osvojenih rekordih interes v tujini manjši. Tam so namreč organizatorji mestne oblasti, pri nas pa skoraj povsod plesne šole, ki same nosijo stroške prireditve v svojem kraju, za vse slovenske maturante je sodelovanje na prireditvi namreč brezplačno. Kakorkoli, udeležba je še najbolj odvisna od vremena in po napovedi Arsa danes ne kaže najbolje – pretežno oblačno bo, s krajevnimi plohami in nevihtami.
Držimo pesti!
Komentarji