Dan D za zbiratelje priložnostnih kovancev

Banka Slovenije: Zanimanje je še posebej veliko ob izdaji zbirateljskih kovancev, saj je število kosov omejeno.
Fotografija: Vrsta pred blagajno Banke Slovenije se je vzdolž Štefanove začela viti že v zgodnjih jutranjih urah. Foto Črt Piksi
Odpri galerijo
Vrsta pred blagajno Banke Slovenije se je vzdolž Štefanove začela viti že v zgodnjih jutranjih urah. Foto Črt Piksi

»Prišel sem po trievrske kovance zase in za svoje slovenske prijatelje iz ZDA in Avstralije. Vzel jih bom več, z njimi namreč rad plačam kakšno kavico ali pustim napitnino. Natakarji so najprej skeptični, a ko jim povem, da so pravi, so jih nadvse veseli,« je Mitja Oven navedel razloge, zakaj se je včeraj ob pol poldne postavil v vrsto pred blagajno Banke Slovenije v središču Ljubljane.

Bil je prvi dan izdaje tokratnih priložnostnih serij: zbirateljskih kovancev ob 30. obletnici državnosti in spominskih kovancev ob 200. obletnici ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, v prodajo in obtok pa so izdali še vse preostale priložnostne kovance za leto 2021.

Sogovornik, ki se je v vrsto postavil šele dobro uro pred zaprtjem blagajne, je opomnil, da imajo še posebej zanimive izdaje trievrskih kovancev Avstrijci, saj so tudi v barvah, a stanejo več od svoje nominalne vrednosti, med 15 in 20 evrov, prav tako se mu zdijo zelo zanimivi petevrski kovanci, ki jih po vzoru kovanca za pet nemških mark izdajajo v Nemčiji. Pred njim sta na repu vrste čakali tudi temnolasi mladenki; Mojca je za svojega znanca zbiratelja prišla po spominske kovance za dva evra, izdane ob 200. obletnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem, Brigita pa poleg tega še po trievrski zbirateljski kovanec ob 30. obletnici državnosti Slovenije za strica, ki ne živi v Ljubljani.

Vrsta pred blagajno centralne banke vzdolž Štefanove se je sicer začela viti že v zgodnjih jutranjih urah, kar je precej običajen pojav ob izdaji priložnostih serij, ki počastijo kakšno pomembno obletnico, so pritrdili v banki. »Ampak drugod ni tako,« je bila kritična skupina možakov, že dodobra prezeblih po štiriurnem čakanju v vrsti. »Stojimo tu, ker Banka Slovenije v 21. stoletju ni sposobna organizirati nakupa prek spleta. To je letos že tretja serija, in že zaradi epidemičnih razmer bi lahko omogočili prodajo na daljavo. Razumem, da je bila leta 1948 vrsta za kruh, ne razumem pa, da do konca delovnika ne bomo prišli na vrsto za nakup kovancev. Tako bomo jutri najbrž lahko nadaljevali od začetka. Povrhu dela samo eno okence, vse skupaj je žalitev za zbiralce, za državljane,« je dejal najstarejši med njimi.

Danes je bil prvi dan izdaje priložnostnih serij, zbirateljskih kovancev ob 30. obletnici državnosti in spominskih ob 200. obletnici ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko. Foto Črt Piksi
Danes je bil prvi dan izdaje priložnostnih serij, zbirateljskih kovancev ob 30. obletnici državnosti in spominskih ob 200. obletnici ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko. Foto Črt Piksi

»V tujini tako stvar kupiš s klikom z računalniško miško in ti jo s hitro pošto pošljejo domov,« je dodal drugi in poudaril, da si je za takšno čakanje treba vzeti dopust, nekateri pa da celo plačajo koga, da stoji v vrsti namesto njih. »Poleg tega vse skupaj dopušča malverzacije, saj si nekateri zagotovijo po več kosov, čeprav je prodaja omejena. Predvsem pa se nam zdi nesprejemljivo, da priložnostne kovance lahko prodajajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s preprodajo,« je opozoril tretji. Kar je bilo razumeti kot kritiko tega, da jih je mogoče kupiti tudi pri družbi Moro & Kunst.

Zbiratelj, ki je prvi privolil v pogovor, Mitja Oven ni skrival kritik niti na račun Deželne banke Slovenije, rekoč, da je v nasprotju z Banko Slovenije nad njo »zelo razočaran«, saj da so nekateri špekulanti v kovčkih odnesli več, kot bi jim uradno smeli izdati. Prodaja je namreč prve dni po izdaji omejena, in sicer na en kos zlatnika, en kos srebrnika, en kos dvokovinskega kovanca za tri evre v tehniki visokega sijaja, eno rolico dvokovinskih kovancev za tri evre navadnega kovanja, en kos kovanca za dva evra v tehniki visokega sijaja in en kos zbirke v tehniki visokega sijaja.

Omejitev pri nakupu kovancev za dva evra navadnega kovanja in zbirk navadnega kovanja pa ni. Kot še pojasnjujejo na Banki Slovenije, so spominski kovanci zakonito plačilno sredstvo v vseh državah evrskega območja po njihovi nominalni vrednosti, zbirateljski kovanci pa so zakonito plačilno sredstvo samo na območju Slovenije.

Zanimivi le za zbiratelje v Sloveniji

Kot so dodali sogovorniki zbiratelji, ki so se predstavili kot člani in predstavniki slovenskega numizmatičnega društva, so kovanci iz slovenskih priložnostnih serij zanimivi le za zbiratelje v Sloveniji, s preprodajo pa se njihova vrednost hitro podvoji ali celo potroji. »Zlatnik, ki so ga maja letos izdali v omejeni seriji ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona po prodajni ceni 440 evrov, je hitro dosegel ceno 880, tudi 900 evrov,« je za predstavo navedel še en čakajoči.

Zlatniki ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona z nominalno vrednostjo 100 evrov, izdani v nakladi 500 kosov po prodajni ceni 440 evrov, so bili izdani maja letos in so že pošli, njihova vrednost pa se je na trgu podvojila.
Zlatniki ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona z nominalno vrednostjo 100 evrov, izdani v nakladi 500 kosov po prodajni ceni 440 evrov, so bili izdani maja letos in so že pošli, njihova vrednost pa se je na trgu podvojila.

Primer kovanca, ki mu je vrednost narasla za skoraj 35-krat, pa je sedemgramski zlatnik, ki so ga izdali leta 2004 ob 250. obletnici rojstva Jurija Vege z nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev in v nakladi tristo kosov. Podobno visoko je vrednost narasla enako težkemu zlatniku z nominalno vrednostjo 5000 evrov, izdanemu ob 100. obletnici postavitve Aljaževega stolpa pred 26 leti v nakladi tisoč kosov; družba Moro & Kunst ga prodaja za 2800 evrov.

Zlatnike in srebrnike jemlje kot naložbo tudi Branko, ki je s spiskom, kaj si želi iz aktualne ponudbe, v vrsto poslal hči. »Z leti pridobi vrednost, vendar mislim, da bodo od tega imeli korist šele moji vnuki, ne otroci. Pred leti sem se odločil, da bom zbiral vse slovenske jubilejne serije kovancev, nekaj časa sem zbiral tudi jubilejne serije drugih držav. Sicer pa svojih kovancev ne menjujem oziroma prodajam, na srečanje zbirateljev sem šel le takrat, ko mi je manjkal kakšen v zbirki,« je povedal po telefonu.

Srebrnik ob 30. obletnici državnosti Republike Slovenije ima silhueto Triglava kot osrednjega simbola slovenske države. Izdanih je bilo 1250 kosov po ceni 50 evrov.
Srebrnik ob 30. obletnici državnosti Republike Slovenije ima silhueto Triglava kot osrednjega simbola slovenske države. Izdanih je bilo 1250 kosov po ceni 50 evrov.

Kot so prešteli po zaprtju blagajniškega okenca Banke Slovenije, se je včeraj oglasilo okoli sto ljudi. »Precejšnje zanimanje javnosti ob izdaji priložnostnih kovancev je običajno, še posebej ob izdaji zbirateljskih kovancev, saj je število kosov omejeno. Tokrat gre med drugim za počastitev 30. obletnice državnosti, zato je tolikšno povpraševanje pričakovano. Največ zanimanja je navadno za zlatnike in srebrnike. Ob tokratni izdaji smo naklado zlatnikov povečali s 500 na 750 kosov, pri srebrnikih pa s 1000 na 1250 kosov. Vsi tokrat izdani priložnostni kovanci so pri blagajniškem okencu Banke Slovenije še na voljo, na nekaterih drugih prodajnih mestih pa so nekateri izvodi pošli,« so zapisali v odgovoru.

Preberite še:

Komentarji: