Hotel za ribe tudi v našem morju
Čeprav je Slovenija že leta 2000 na svetovni razstavi v Hannovru predstavila projekt gradnje in postavitve umetnih podmorskih grebenov, je dolgo ostala le pri zamisli. Na Japonskem imajo več kot 20.000 umetnih podvodnih struktur, v Dubaju jih gradijo iz lupin odrabljenih morskih školjk in rakov, v morje pred New Yorkom so potopili 1200 vagonov. Italijani so testnega pred leti postavili tudi v naši soseščini, v morskem parku Miramar, Hrvati pa so se jih resno lotili lani. Prihodnje leto bomo vendarle tudi v Piranskem zalivu dobili prvega, eksperimentalnega.
Biolog, potapljač, ribič in ekolog Ugo Fonda si je podvodne grebene v slovenskem morju zamislil že pred približno 30 leti. Njegov projekt je Slovenija predstavila na Expu v Hannovru. Leta 2007 je za grebene na razstavi Internautica prejel priznanje za navtični projekt leta. Že pred tem je pisal ministrstvu za okolje in prostor, jih podrobno seznanil s svojim načrtom, a tam niso videli razloga, da bi mu sploh odgovorili.
Da bi morju tudi kaj vrnili
Ugo je preminil, njegovi načrti, tudi maketa, so obstali. Pet zasebnikov z Ireno in Leanom Fondo na čelu je ustanovilo zavod You Sea in sklenilo nadaljevati zamisel. Irena Fonda pravi, da so pritiski na morje vse večji in da je treba nekaj narediti, da morju tudi kaj vrnemo. »O tem je pred desetletji veliko razmišljal tudi oče Ugo, ki je bil zelo povezan z morjem. Kot potapljač in biolog je kmalu opazil, da ob vsaki trdni strukturi, vsakem kamnu, celo ob potopljeni steklenici ali katerem koli predmetu morje dobesedno zaživi. Ker je več kot 90 odstotkov dna v slovenskem morju zamuljenega, se zdi smiselno poskusiti z grebeni,« je dejala sogovornica, ki se več kot 15 let ukvarja z marikulturo.
Slovenija je lani sprejela svoj prvi pomorski prostorski plan, ki dopušča možnost umestitve poskusnega podvodnega grebena, ki bi bil namenjen spodbujanju življenja v nekaterih delih morja. V prostorskem planu je več pogojev, pod katerimi je mogoče postaviti greben. Spremljati bo treba stanje morskega okolja, stanje voda ter biodiverzitete ob tej strukturi in na njenem vplivnem območju. Če bi se izkazalo, da negativnih vplivov na okolje ne bo, se bo lahko začela izdelava strokovne podlage za nadaljnje umeščanje takih struktur.
»Z umetnim grebenom bi postavili nekakšno zatočišče, hotel, skrivališče za dolg seznam morskih organizmov. To bi lahko postal majhen repopulacijski center, kjer bi tudi v primeru pomorov, ki se občasno dogajajo v našem morju zaradi pojava anoksij, lahko preživelo vsaj nekaj osebkov. Sčasoma bo to postala izjemna točka za študije in raziskave morja, za turiste in potapljače, za fotosafarije pod strokovnim vodstvom. Če bi raziskave pokazale, da lahko postavimo več podobnih ali izboljšanih modulov, bi to vplivalo na bogatejše morje,« meni Lean Fonda.
Zavod You Sea začel zbirati denar za prvega, ki bi stal največ 64.000 evrov.
Prvi greben bi sestavili iz sedmih plošč, v katerih bi bile tudi apnenčaste skale, ki bi jih zložili 3,5 metra visoko, med ploščami bi bilo po 30 centimetrov prostora. Plošče bi merile pet metrov v dolžino in 3,5 metra v širino. Lahko bi ga postavili med cevi, po katerih se prečiščena odpadna voda steka iz čistilne naprave v odprto morje, ali tik ob školjčišča ali ribogojnice, kjer bi deloval tudi kot filtrator.
Začetek skupinskega zbiranja sredstev
Včeraj so projekt predstavili skupaj z društvom Ženske in vino, ki bo 30. junija na Fužinskem gradu v Ljubljani priredilo dogodek Brike v mestu in zbiralo denar za postavitev prve take morske oaze. Piranska umetnica Fulvia Zudič je darovala dva kipca, ki ju bodo prodali na dražbi. To pomeni začetek skupinskega zbiranja sredstev (crowdfunding) za postavitev testnega grebena. »Predvidevamo, da se bomo prihodnje leto lahko lotili projekta, ocenjenega na največ 64.000 evrov,« je povedala Irena Fonda.
Hrvati so prvi greben v obliki piramide postavili že pred dobrim letom pri Zadru, na 32 metrih globine. Enega so postavili tudi med Savudrijo in Umagom. Ti grebeni so dolgi in široki 49 metrov, sestavljeni iz luknjastih betonskih plošč. Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je postavilo pogoj, da morajo lokacije določiti oceanografi in ihtiologi, da mora biti najvišja točka grebena vsaj 20 metrov pod gladino. Od obale bodo oddaljeni med enim kilometrom in eno morsko miljo. Pri tem računajo tudi na evropski denar.
