Kako so šolarji v Ljubljani zlezli vse do Triglava

Otroci, ki se vsak dan odpravijo na hrib, stikajo po omarah za starimi oblačili in drugim odpadnim materialom, da bi ga spremenili v umetnino, ali pripravljajo domača čistila – tudi to so rezultati šolanja na daljavo. Starši se morda čudijo, ker otroci dobivajo v teh izrednih razmerah naloge tudi pri predmetih, ki smo jim nekoč rekli vzgojni, toda pri njih se vsaj odlepijo od zaslonov, pravijo učitelji. In ti so, čeprav njihovi predmeti morda niso med najpomembnejšimi na urniku, navdušeni nad odzivom.



Miha Juvan se je pred dobrim mesecem postavil pred kamero računalnika in skupaj z drugimi učitelji športa na ljubljanski osnovni šoli Riharda Jakopiča izzval učence na Triglaving. »Grda izpeljanka, priznam, ki izhaja iz besede Everesting. Gre za aktivnost, s katero poskuša športnik v čim krajšem času opraviti toliko vzponov, da pridobi višino 8848 metrov,« jim je predstavil neobvezno nalogo.

Ker v osnovni šoli le niso taki ekstremisti, da bi hoteli seči do vrha najvišje gore sveta, jih je povabil k pridobivanju metrov do višine našega očaka, torej 2864 metrov, ter jim pomagal s seznamom hribov v mejah mestne občine Ljubljana in njihovo višino – z možnostjo, da odkrijejo še kakšno drugo vzpetino. »Zakaj? Ker je v tem času malo stvari, ki jih lahko počnete, saj ni treningov, je pa priporočljivo, da ste na zraku in da se gibate,« je šolarjem položil na srce.
 

Ideja se je razširila

Prav sredi tega tedna se je izziv končal (začeli so že novega, imenuje se športni junak in vsebuje več vadbe doma), Juvan pa je zadovoljen z odzivom. Ne le da se je akciji pridružilo kakih dvesto učencev matične šole, glas se je raznesel in zdaj se podobnega izziva lotevajo tudi po drugih šolah. Ker je OŠ Riharda Jakopiča v Šiški, je pričakoval, da bodo osvajali predvsem bližnje poti na Rožnik in Šišenski hrib, a so odkrili še vse mogoče druge vzpetinice in tudi tam nabirali metre (pri tem niso bili omejeni le na hojo, ampak so lahko tudi tekli in kolesarili). Kdo je prvi prišel na »Triglav«? Najbrž sem bil to jaz, je odgovoril učitelj, po kakšnem tednu in pol, sicer je akcija trajala en mesec, po preprostem izračunu: približno 20-krat na Rožnik ali Šišenski hrib.

Ideja za Triglaving se je porodila, še preden se je v drugo začel pouk na daljavo. »Hoteli smo pripraviti nekaj, kar je mogoče izvajati popoldne, neodvisno od pouka in kar lahko otroci opravljajo tudi sami,« je učitelj in oče treh šolarjev predstavil zamisel. »Učitelji športa ugotavljamo, da je največja težava motivacija. Če nam uspe družino zapeljati ven, smo že veliko naredili, utopično pa je pričakovati, da bodo z navdušenjem skakali pred ekranom in izvajali naloge.«

Nekoliko večji je bil odziv med učenci na razredni stopnji, kar je tudi pričakovano, je dejal Miha Juvan, saj starejše otroke pogosteje starši pustijo, da sami opravijo naloge, hkrati pa imajo mnogi tudi na daljavo zahtevne treninge, zato ne potrebujejo dodatnih športnih nalog. Ali tudi njega skrbi, da bodo otroci v bistveno slabši kondiciji, ko se vrnejo v šolske klopi? Gotovo bodo nastale kakšne vrzeli, je odgovoril, toda že zgodovina nas uči, da so otroci sposobni te premagati v razmeroma kratkem času. Vsekakor pa se veseli vrnitve k pravemu pouku: »Kot učitelj športa težko gledam posnetke otrok na računalniku in težko sprejmem, da je to nova normalnost.«
 

Umetnina iz omare

Na novo normalnost, za katero je prepričana, da je začasna, se je težko navadila tudi likovna pedagoginja Eva Čampelj. V tem obdobju – v nasprotju s svojim siceršnjim delovnikom – veliko časa preživi pred zaslonom, z enim poglavitnim namenom: da bi učence odtegnila od računalnika.



Tudi njene naloge na daljavo so pripravljene za več tednov. Za prvo, uvodno uro pripravi videokonferenco, da spoznajo novo nalogo, v naslednjih dveh do štirih tednih jo izvajajo. »Naloge poskušam zastaviti tako, da so čim bolj zabavne, malo drugačne, prav tako upoštevam, da delamo od doma, brez likovnega materiala, zato jih pripravim v obliki, v kateri jih v šoli ne bi mogli izvesti,« je povedala likovna pedagoginja, ki poučuje 165 učencev od šestega do devetega razreda in še 54 pri izbirnem predmetu likovno snovanje na Osnovni šoli Savsko naselje v Ljubljani.

Novembra so tako sestavljali velike slike iz oblačil in drugih predmetov, ki so jih našli doma. »Morali so upoštevati barvne skladnosti in nasprotja, jih kombinirati in izdelati sliko ter s tem rešiti likovni problem, ki je na programu,« je opisovala mlada učiteljica. »Med tem časom se vsaj za uro ali dve oddaljijo od računalnika, gibajo se po stanovanju in se malo raztegnejo. Decembrske naloge pa so po večini fotografsko obarvane in vabijo v naravo.« Nad izdelki je bila navdušena že med nastajanjem: »V vmesnem času mi pošiljajo fotografije, jaz pa sproti opravljam korekture, večinoma po elektronski pošti, a tudi po videokonferenci.«



Motivirajo jo predvsem prijazna sporočila ter odzivi staršev in otrok. »Likovni pouk mora biti narejen za dušo, učencev ni mogoče prisiliti, da bodo ustvarjalni. Zato upam, da likovno nalogo sprejmejo kot nekaj sproščujočega, pozitivnega v njihovem dnevu.«
Kot je iskreno povedala, se boji, da na daljavo ne bo mogla narediti toliko, kot bi v razredu, predvsem pa si težko predstavlja, da bi se takšno šolanje nadaljevalo po novoletnih počitnicah. »Najprej sem si naloge pripravila do 27. novembra, v drugo do 24. decembra, potem bomo pa videli, kako bo šlo naprej,« je sklenila.
 

Učenje za življenje

Tudi gospodinjstvo je predmet, do katerega imajo starši morda mešane občutke, saj si ne želijo dodatnih obveznosti, po drugi strani pa jim lahko prav pride, če otroci kaj sami postorijo po stanovanju. Barbara Jaklič, učiteljica gospodinjstva na osnovni šoli Vič, na podobne pomisleke odgovarja: »Gospodinjstvo kot predmet je zelo pomemben, ker je to učenje za življenje. Niso vsi učenci dobri v vsem, pri tem predmetu pa pogosto pridejo do izraza tisti, ki drugje ne dobijo prav veliko pohval. To je v teh časih še toliko pomembnejše.«



Naloge, ki jih dobijo, po njenih izkušnjah z veseljem izpolnijo. Učiteljici, ki poučujeta gospodinjstvo na omenjeni šoli, sta pouk prilagodili tako, da čim več opravijo skozi igro oziroma doma tudi kaj postorijo. »Občasno jim dava kratka navodila po zoomu, sicer pa sami delajo.«

Do zdaj so obravnavali temo ekologije; učenci so dobili za nalogo izdelati ekološko čistilo in tudi očistiti izbrani objekt doma. »Bili so navdušeni, res je težko verjeti, toda povratne informacije so zelo pozitivne,« je dejala, še sama presenečena. Poleg tega so pripravljali namaze, v prihodnjih dneh jih čakajo praznični pogrinjki in praznično pecivo. Letos si niso mogli mazati rok v šolskem vrtu, zato so sadje in zelenjavo spoznavali drugače, denimo s pripravljanjem sadnih kup, petošolci so se spomladi urili v ročnih spretnostih s šivanjem »viruskov«, iz katerih je nato nastala krpanka. »Vse je narejeno tako, da ni preveč pusto in da jih razvedri,« je še povedala Barbara Jaklič.