Evrovizija: Slovenija obtičala v polfinalu, Klemen Slakonja ni prepričal Evrope

Slovenija je prekinila niz zaporednih uvrstitev v evrovizijski finale. Klemnu Slakonji se z balado How Much Time Do We Have Left ni uspelo prebiti med deseterico držav, ki ostajajo v igri za kristalni mikrofon. »Po eni strani [čutim] razočaranje, po drugi pa se zavedam, da smo s celotno ekipo dali vse od sebe. Posnetka [nastopa] še nisem videl, zato ne morem povedati, kaj si lahko očitam, ampak na odru sem imel občutek, da je šlo vse, kot mora,« je za slovenske novinarje v Baslu izpostavil Klemen Slakonja. Kljub rezultatu svoje točke ne bi spreminjal. »Imeli smo občutek /…/, da imamo nekaj posebnega, kar se ljudi dotakne in da lahko na Evroviziji doseže še kaj več kot uvrstitev v finale, toda realnost je takšna, kakršna je.«

Klemen Slakonja, ki se mu Evrovizija po neuspehu ni priskutila, a se nanjo ne bi več vrnil v vlogi tekmovalca, je imel zaporedno številko tri. Na odru ga je spremljala partnerka Mojca Fatur, ki je s spoprijemanjem s težko boleznijo navdihnila pesem How Much Time Do We Have Left. »Meni je bila celotna izkušnja navdihujoča in zanimiva,« je dejala po koncu polfinala. »Zelo sem ponosna na Klemna, saj je bilo zadaj ogromno pritiskov, obveznosti in garanja, ki si jih sploh ne predstavljaš.« V areni St. Jakobshalle sta jo med občinstvom spremljala tudi sinova, s katerima v času medijskih obveznosti po nastopu še nista stopila v stik. »Sem pa videl njuno fotografijo [na tribunah] in takrat me je malo zadelo, da nismo šli naprej,« je bil iskren Klemen Slakonja. 

Ni bilo prvič, da je barve Slovenije na evrovizijskem odru zastopal par iz zasebnega življenja. V to kategorijo spadajo še duo Platin (2004), Maraaya (2015), Barbara Ogrinc in Rok Žlindra (Ansambel Roka Žlindre, 2010) ter Zala Kralj in Gašper Šantl (2019). Prav tako je leta 1996 Regino spremljal mož Aleksander Kogoj.

Po dveh letih brez finala

Klemnu Slakonji v Baslu ni uspelo ponoviti dosežka Raiven in zasedbe Joker Out iz zadnjih edicij. Odkar so na Evroviziji leta 2004 uvedli polfinale, se je Slovenija osemkrat uvrstila v glavni del tekmovanja. To je uspelo še Alenki Gotar, Maji Keuc, Tinkari Kovač, Maraayi, Lei Sirk ter Zali Kralj in Gašperju Šantlu. Najvišja slovenska uvrstitev na festivalu je sedmo mesto, ki sta ga dosegli Nuša Derenda leta 2001 in Darja Švajger leta 1995. Slovenija na tokratni Evroviziji v Baslu sodeluje tridesetič. 

Švica, kjer so leta 1956, priredili prvo edicijo festivala, tekmovanje gosti tretjič. Pred tem je alpska država prevzela organizacijske vajeti leta 1989, potem ko je Céline Dion poskrbela za eno od najodmevnejših zmag v sedemdesetletni zgodovini te prireditve. Kanadska zvezdnica je na daljavo nagovorila občinstvo tudi drevi in povečala ugibanja, ali bo v soboto po lanskih olimpijskih igrah v Parizu ponovno stopila pred evropsko občinstvo. Njeno zmagovalno pesem s pomenljivim naslovom Ne partez pas sans moi (Ne odidite brez mene) so tokrat zapeli štirje predstavniki lanske Evrovizije. 

V prvem polfinalu tudi favorizirani Švedi

V prvem polfinalu se je zvrstilo 15 držav, ob tem so se predstavile še tri neposredne finalistike: Španija, Italija in Švica. V četrtkovem polfinalu bo nastopila še ena več. Sinoči so se v osrednji del kvalificirali: Norveška, Albanija, Švedska, Islandija, Nizozemska, Poljska, San Marino, Estonija, Portugalska in Ukrajina. Potnike v finale so določili gledalci. Stavnice so pravilno napovedale osem finalistov. Uštele so se pri Portugalski in Islandiji.

Za glavnega favorita letos velja švedski komični trio Kaj, ki prihaja iz mesta Vörå na Finskem, s pesmijo o savni Bara Bada Bastu. Če jim bo uspelo, bo to osma zmaga za Švedsko. »Želeli smo napisati zabavno pesem in hkrati predstaviti svojo kulturo, v kateri ima savna pomembno vlogo. Večina pesmi je v švedščini, nekaj malega pa tudi v finščini, s čimer smo hoteli poudariti, da smo del švedsko govoreče manjšine na Finskem,« so povedali v nedavnem intervjuju za Delo.