Marija na jezeru ne bo več v vodi
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Šmarju pri Jelšah stoji na najnižji točki kraja, ki mu je dala ime. Tu naj bi bilo nekoč, še preden so pred skoraj 800 leti postavili cerkev, manjše jezero. V zadnjih stoletjih so imeli v cerkvi veliko težav z vlago, bila je večkrat poplavljena, prijelo se je je celo ime Marija na jezeru. Zdaj bo to najbrž le še spomin. Pred petimi leti so jo začeli obnavljati. Dela so stala 1,5 milijona evrov, od tega so večino denarja in prostovoljnega dela prispevali župljani sami. So pa med obnovo v zvonici odkrili zgodnjebaročne freske, ki v tem prostoru predstavljajo eno največjih redkosti in dragocenosti.
Obnova se je začela z vprašanjem takratnega župnika in dekana v Šmarju pri Jelšah Tadeja Linasija celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ali bi lahko cerkev povečali. Kot je pojasnil odgovorni konservator prenove Matija Plevnik s celjske območne enote ZVKDS, so generalnemu konservatorju dr. Robertu Peskarju predstavili tudi problem vode in vlage: »Stanje je bilo grozno. Že okoli leta 1913 so bila zbrana sredstva, da bi cerkev zaradi vlage podrli in postavili na novo. Nastopila je prva svetovna vojna in denar, ki so ga farani zbrali, je šel za vojne namene.«
Dobrih sto let pozneje so farani zbrali denar, natančneje dober milijon evrov. Občina Šmarje pri Jelšah je dala 205.000 evrov, ministrstvo za kulturo pa je sofinanciralo restavratorska dela v zvonici v višini 34.000 evrov. Prav zvonica je največji novoodkriti zaklad. Da skriva okoli 400 let stare freske, so slutili, saj je bila že deloma odkrita sveta Barbara, je pojasnil Plevnik: »Ko smo opravili sondiranje, pa smo ugotovili, da je prostor celovito poslikan. Na srečo je bil aktualni omet tako močno nanesen, da ko smo ga odstranili, smo dobili praktično intaktne freske z določenimi nakljuvaninami.« Stene so namreč včasih nakljuvali, da so lažje nanesli nov omet. Dodal je, da gre za izjemno najdbo: »Gre za prvovrstni zgodnjebaročni celovit ambient, in to je v slovenskem, zlasti v štajerskem kulturnem prostoru, ena od največjih redkosti in dragocenosti.«
Dragoceni tulipani
Po Plevnikovih besedah se je v zvonici zelo hitro angažirala zdaj upokojena profesorica umetnostne zgodovine dr. Marjeta Ciglenečki. »Pozvala je, naj restavriranje prioritetno prevzame Restavratorski center, ker gre za kulturno najdbo izjemnega pomena. Restavratorski center se je odzval in potrdil, da gre za izjemno najdbo. Vsi, ki se ukvarjajo s slikarstvom 17., 18. stoletja, so navdušeni tako zaradi celovite ikonografske zgodbe kot tudi zaradi kakovosti same upodobitve.«
Kot je v zborniku, ki so ga izdali ob zaključku obnove cerkve, zapisala konservatorka in restavratorka Jerneja Kos, so poslikave v zvonici nastale okoli leta 1670. V zvonici, ki je poslikana v celoti po stropu in stenah, lahko med drugim vidimo šest angelov z glasbili, Boga Očeta, svetega Duha, Jezusovo rojstvo in prizor Marijinega oznanjenja. Pri Mariji je šopek vrtnic in tulipanov. To ni naključje, saj so tulipani v 17. stoletju veljali za neprecenljive.
Okoli prizorov je rastlinska ornamentika, spet s tulipani in drugimi rožami. Današnji župnik in dekan Damjan Ratajc je navdušen, da je po novem to cvetje tudi v tlaku v prezbiteriju, čeprav v času obnove za ta pomen tulipanov v 17. stoletju niso vedeli: »To so nam povedali ob predstavitvi restavratorskih del ta teden. Menda so bili tulipani tako dragoceni, da če bi imel le enega, bi si lahko kupil hišo. In v zvonici je šopek tulipanov! Torej za Marijo najboljše, najbolj sveto, najbolj dragoceno.«
Obnova na ključ
Cerkev ima danes precej drugačno podobo, saj so obnovili, kot je rekel Ratajc, »vse, kar je mogoče«. Kot so zapisali v župniji, so »sanirali vlago v zidovih, porušili staro zakristijo in prizidali nov vhodni del z reliefom in portalom. Tako so razširili tudi kor, kjer so obnovili in razširili orgle. V cerkvi je danes talno gretje z novimi tlaki, vgradili so stavbno pohištvo, novo električno napeljavo, uredili razsvetljavo in ozvočenje. Obnovljena je tudi zunanjost z zvonikom, na katerem štiri ure ponovno kažejo točen čas.«
Pri konservatorsko-restavratorskih delih je bila zelo angažirana celjska enota ZVKDS. Plevnik je pojasnil, da so v ladji restavrirali oziroma osvežili celoten štukaturni okvir Marijinega vnebovzetja s štirimi evangelisti, spodnji register slavoločne stene, v vzhodni kapeli so restavrirali obok: »Gre za celovito obnovo. Tako gradbeno, statično sanacijo, izvedbo drenaž kot tudi izvedbo nekih bolj zahtevnih, kompleksnih konservatorsko-restavratorskih posegov. Za zdaj ne kaže, da bi nas v prihodnje čakal še kakšen tak drzen poseg.«
Ne barbari, ampak dobri ljudje
Član gradbenega odbora je bil tudi nekdanji župan Jože Čakš, zdaj ponosen na farane, ki so znatno pomagali ne le z denarjem. »Po 60 in več ljudi je bilo naenkrat tu, da so delali in pomagali. S traktorji so odvažali gradbeni material ven. Zanos, želja, ki sta leta in leta prevladovala, da bi se cerkev obnovila, sta se pokazala tudi v tem.« Župnik Ratajc je dodal: »Dobrih 6000 ur prostovoljnega dela je bilo opravljenega, okoli 500 strojnih ur, ves les je bil darovan. Skupno za okoli 150.000 evrov je bilo torej prostovoljnih ur in lesa. Nismo še čisto na zeleni veji, ne manjka pa veliko, in sicer okoli 70.000 evrov.«
Farani so za obnovo cerkve ustvarili tudi stran na družbenem omrežju, na kateri so ažurno objavljali, kaj in kako se dela. Ponovno se je pokazalo, da so družbena omrežja lahko težava, je z nasmehom povedal Plevnik: »Stroka se je oglasila, češ, ali vi veste, kaj se dogaja v Šmarju pri Jelšah?! Da ljudje množično drejo v cerkev, se vozijo s traktorji in jo s krampi razbijajo! Pojasnili smo jim, da smo vse sondirali in šele po sondiranju dali navodila, saj ne bi kar na 'blef' tolkli cerkve. Akademski krogi so vendarle zastrigli z ušesi in posledično je bil organiziran posvet v šmarskem kulturnem domu, kjer smo z različnih vidikov osvetlili problematiko tako gradbeno-sanacijskih kot tudi konservatorsko-restavratorskih del z ikonografskim pomenom cerkve. Tako smo širši laični in strokovni javnosti osvetlili to huronsko vdiranje s traktorji in krampi. Da niso vdrli barbari, ampak je bilo vse zelo dobronamerno in zlasti pod nadzorom ZVKDS.«
Kot je dejal Ratajc, ničesar od tega danes ne bi bilo, če ne bi ljudje stopili skupaj. »Če ne bi začutili, da je to njihovo, naše, potem tega dela ne bi mogli izpeljati.« Jutri, dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, bodo obnovitvena dela tudi uradno slavnostno zaključili, ko bo obnovljeno cerkev slovesno blagoslovil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.
