Kraljica soula je tudi nesporna kraljica lestvice
Aretha Franklin, kraljica soula, je kraljica tudi posodobljene lestvice dvestotih največjih pevk in pevcev vseh časov, ki jo je na novega leta dan objavila ameriška revija Rolling Stone. »Njeno petje je najveličastnejši zvok, kar jih je prišlo iz Amerike – bolj univerzalen od Coltranovega roga, drznejši od Hendrixove kitare,« so zapisali pri omenjeni reviji.
Prav leta 1967, ko je slovita, takrat 25-letna pevka osvojila svet z uspešnicami Respect, I Never Loved a Man (The Way I Love You), (You Make Me Feel Like) A Natural Woman in I Say a Little Prayer je začela izhajati tudi kultna glasbena revija, katere cilj je bil postati nekakšen barometer umetniškega okusa ter politične senzibilnosti takratne študentske populacije. Naslovnica prve številke, ki je izšla pred dobrimi 55 leti, natančneje 9. novembra 1967, je ena najbolj kultnih v zgodovini tiska; na njej je John Lennon v prepoznavni preobleki iz filma How I Won the War.
V desetletjih, ki so sledila, je revija, ki si je ime nadela po uspešnicah Muddyja Watersa in Boba Dylana, postala pomemben trendsetter in odskočna deska za številne glasbenike, na popkulturo pa je vplivala tudi z izdajo lestvic »največjih vseh časov«, na primer 500 najboljših albumov vseh časov in 100 največjih pevcev vseh časov, ki je v petnajstih letih zrasel do dvestotice.
Na repu Rosalia, Céline manjka
Rolling Stone se je v zadnjih desetletjih precej oddaljil od začetnih idealov, ki sta jih postavila ustanovitelja Jann Wenner in Ralph J. Gleason, vsebina se je razširila v želji po širšem in mlajšem bralstvu, spremenilo se je lastništvo, pa vendar se ob lestvicah vseh časov vedno dvigne nekaj prahu.
V posodobljeni izdaji seznama največjih pevcev na prvih mestih Arethi Franklin sledijo glas r'n'b Whitney Houston, pionir soula Sam Cooke, ki je zapel eno najpomembnejših skladb ameriškega gibanja za državljanske pravice A Change is Gonna Come, legendarna jazz vokalistka Billie Holiday in pop izvajalka Mariah Carey s svojim opevanim glasom z razponom petih oktav. Na rep, torej na 200. mesto, so postavili špansko pevko Rosalio.
Medtem ko na družbenih omrežjih po objavi niti ni bilo zaznati toliko pomislekov glede tistih, ki na lestvico sodijo, so se razprave razvnele ob tistih, ki jih oboževalci niso našli – na primer Céline Dion, kanadske zvezdnice, ki je pred časom medijem razkrila, da trpi za sindromom otrdelega telesa, redko nevrološko motnjo, ki vpliva na njeno petje, zato je morala odpovedati ali preložiti številne evropske koncerte.
To, da na seznamu ni petkratne dobitnice nagrade grammy in izvajalke številnih uspešnic, je bilo na družbenih omrežjih, ki resda prenesejo tako rekoč vse, označeno kot izdaja, kriminal, celo zločin proti človečnosti. Med tistimi, ki so jih oboževalci zaman iskali, so še drugi slavni izvajalci, denimo Nat King Cole, Tony Bennett, Dionne Warwick, Sting, Madonna, Jennifer Hudson, Pink, Justin Bieber in Janet Jackson. Mnogi so bili razočarani tudi, ker se je brat slednje, Michael Jackson, znašel na šele 86. mestu, med sicer izjemnima pevcema Johnnyjem Cashem in Diano Ross.
Za vse pripombe so pri Rolling Stonu odgovor pripravili vnaprej: »Preden začnete brskati po seznamu (in komentirati), ne pozabite, da je to lestvica največjih pevcev, in ne največjih glasov. Talent je impresiven, genialnost je transcendentalna.« Merila njihovih sodelavcev, ki so izbrali iz bere stoletne zgodovine popularne glasbe, so temeljila, kot so dodali, na izvirnosti, vplivu, globini umetnikovega opusa in širini njegove glasbene zapuščine.
Zaradi nje si ženske želijo peti
A če so se pri drugih izvajalcih morda pojavile debate, teh ni bilo zaznati pri Arethi Franklin. »Sila narave. Delo genija. Dar z neba. Glas Arethe Franklin je vse to in še več, zato je tudi leta po svojem zadnjem priklonu ostala nesporna kraljica,« so jo opisali pri reviji in citirali besede ameriške zvezdnice hiphopa in r'n'b Mary J. Blige: »Zaradi nje si ženske želijo peti.«
V cerkvi se je po posluhu sama naučila igrati klavir, na turneje z očetom, ki je slovel po svojih pridigah in zato privabil številne znane ljudi, je hodila že od enajstega leta naprej. Tudi mati je bila dobra pianistka in pevka, a sta se z očetom ločila, ko je imela Aretha komaj šest let. Štiri leta pozneje je mati umrla.
Leta 1967 je izdala album I Never Loved a Man the Way I Love You, prvega, ki ga je prodala v več kot milijon izvodih. Pesem Respect, priredbo skladbe Otisa Reddinga, je dosegla vrh na r'n'b in pop lestvicah. Do leta 1971 je posnela že več kot 20 albumov, prejela pet grammyjev in imela enajst zaporednih številk ena na pop in r'n'b lestvicah. Postala je lady soula.
Takrat je bila že mati štirih sinov; prvega je rodila pri komaj trinajstih letih, drugega dve leti pozneje (zanju sta skrbeli predvsem Arethina babica in njena sestra), tretjega leta 1964 v zakonu s producentom in svojim takratnim menedžerjem Tedom Whitom, od katerega se je kmalu ločila zaradi nasilja v družini, in četrtega leta 1970. Drugič se je poročila leta 1978 z igralcem in producentom Glynnom Turmanom; zakon je trajal šest let.
O svojem zasebnem življenju se v že tako redkih intervjujih ni razgovorila, zlasti ne o materinskih izkušnjah v tako rekoč otroštvu. Kvečjemu je dejala »začela sem zgodaj«, ko je pogovor nanesel na to, da ima pri manj kot 50 letih že štiri odrasle otroke. Podobno je na vprašanje, kako je oče, ki je bil pastor, sprejel, da je v tako rosnih letih neporočena imela dva otroka, odgovorila, da preprosto nikoli ni bil zavrt. In ko so se vprašanja vrtela o številnih vzponih in padcih, ki so jo doleteli v otroštvu in mladosti, je odvrnila le: »Recimo, da sem izkušena.«
Izumila je svoj zvok
V njeni pol stoletja dolgi karieri so prodali več kot 75 milijonov albumov, s čimer se je zapisala med najbolje prodajane umetnice vseh časov. Dobila je 18 grammyjev (od 44 nominacij), nacionalno medaljo umetnosti, predsedniško medaljo svobode, leta 1987 je postala prva ženska v sloviti Dvorani slavnih rock'n'rolla. Leta 2019, leto po njeni smrti, so se ji poklonili tudi na Univerzi Columbia v New Yorku in ji za njen prispevek h glasbeni zgodovini in kulturi naklonili posebno Pulitzerjevo nagrado. Blestela je tudi na ameriških Billboardovih lestvicah, kamor se je uvrstilo več kot sto njenih pesmi, na Rolling Stonovem seznamu stotih največjih umetnikov vseh časov je dvakrat zapisana na deveto mesto, na seznamu največjih pevcev vseh časov je bila na vrhu že leta 2010 (takrat sta ji sledila Ray Charles in Elvis Presley).
Vse te številke temeljijo na izjemnem glasu, tako posebnem, da pravijo, da je izumila svoj zvok, in ta se je izkazoval skozi različne glasbene žanre – od gospela do diska. Ali kot je v omenjenem dokumentarnem filmu Amazing Grace, ki ga je leta 1972 snemal znani režiser Sydney Pollack, a je zaradi težav s sinhronizacijo in pozneje tožb izšel šele leta 2018 s končnim podpisom Alana Elliotta, dejal James Edward Cleveland, ki mu pravijo tudi kralj gospela: »Zapoje lahko karkoli.« Ena takih posebnih predstav se je pred očmi milijonov gledalcev zgodila leta 1998 na podelitvi nagrad grammy, ko je vskočila in namesto bolnega Luciana Pavarottija (menda brez vaje) zapela Nessun Dorma iz Puccinijeve opere Turandot. S slovitim opernim pevcem si deli še delček usode: Pavarotti je zaradi raka trebušne slinavke umrl leta 2007, enajst let pozneje Aretha Franklin.
