Papaja iz Brazilije, ananas iz Paname, mango iz Peruja, datlji iz Izraela, svež kakav iz Ekvadorja, avokado iz Mehike, melona iz Maroka, marakuje iz Kolumbije, zlati kivi z Nove Zelandije ... Od drevesa (grma) do našega doma potrebujejo le nekaj dni potovan­ja z letalom. Videz je drugačen, okus prav tako, bolj sočen, aromatičen in sladek, a taka je tudi cena. Medtem ko boste za navaden ananas v nakupovalnem centru morda odšteli le dva evra za kos, bo letalski sadež vsaj petkrat dražji.

Ko pri sadju opazimo oznako letalsko sadje, to pomeni, da ima za seboj bistveno krajšo dostavno pot, a so seveda stroški prevoza večji. Toda najpomembnejša razlika ni v ceni, ampak v okusu, pojasnjuje Nataša Lukežič iz podjetja Sunnivit, ki bo v kratkem praznovalo prvo obletnico spletne prodaje eksotičnega letalskega sadja. Pred tem so s sadjem in zelenjavo oskrbovali hotele in restavracije ter se v Posočju ukvarjali s turizmom.

Popotniki so pogrešali pristne okuse

Pravzaprav je vse skupaj splet zanimivih okoliščin: začelo se je z navdušenjem nad okusnim sadjem, objavo na facebook strani in neverjetnim odzivom, ki je sledil, razlaga Lukežičeva, sicer zaposlena v bolniš­nici Valdoltra. »Lahko bi rekli, da smo s pomočjo skupine na družbenem omrežju, kjer so stranke objavljale svoje mnenje, popularizirali letalsko sadje pri nas.« V letu dni je obnorelo Slovence, ki jim veliko pomenita kakovost in pristen okus. »Recimo ananas: dozori v svojem okolju. Poberejo ga šele, ko je zrel, in v le nekaj dneh prispe h končnemu potrošniku. Letalsko sadje je zato veliko bolj sočno, okusno, dejansko je po okusu neprimerljivo s sadjem, ki je pobrano nezrelo, obdelano z bioplini, da zori v hladilnicah na ladji, medtem ko lahko tudi več mesecev potuje na končno destinacijo.« Poleg tega izvorne države tropskega sadja za letalski izvoz namenjajo le plodove najvišje kakovosti.

Za tolikšno priljubljenost se je v podjetju poklopilo več dejavnikov. Lastnik in direktor podjetja Xhavit Manhxuka - David ima zaradi 32-let­nih izkušenj in delovanja na tem področju odlične povezave s priznanimi tujimi dobavitelji, odločitev za osebni stik s strankami prek družbenih omrežij se je izkazala za pravo potezo. Zaradi epidemije so bili ljudje veliko doma in so se zanimali za novosti, imeli so tudi več časa za premišljevanje o tem, kaj bodo jedli. »Veliko naših kupcev je prej pogosto potovalo, in ker so zdaj zaradi prepovedi potovanj pogrešali pristne okuse tropskega sadja, so bili presrečni, da so jih našli v našem izboru sadnega sveta v malem. V podjetju so se odločili tudi za sistem dostave po mestih. Datume redno objavljajo na facebooku in svoji spletni strani.«

Sunnivit pa ni edino podjetje, ki pri nas prodaja eksotično letalsko sadje; na voljo je v skoraj vseh specializiranih trgovinah s sadjem, na tržnicah, v nekaterih večjih trgov­skih verigah, je pa eno redkih, ki lahko dostavijo tudi težje dostopne sadeže, kot so denimo nangka ali jackfruit, bodeča anona (angleško soursop), mangostin, anona čerimoja ... Najbolj Slovenci sicer kupujemo ananas, mango, pasijonke in citruse. Podjetje tako sodeluje z najbližjimi zbirnimi centri letalskega sadja v Italiji, nekaj težje dostopnih vrst pa naročajo iz Nizozemske, kamor tudi sicer prispe največ raznolikega eksotičnega sadja. Nizozemci so, kar zadeva sadje, pravi gurmani, pove Lukežičeva, slovenski trg pa je premajhen za čisto eksotiko. Nekateri, predvsem večji trgovci, kupujejo tudi sadje, ki prispe s hitrimi ladjami, sadež pa je po okusu in ceni nekje med običajnim in letalskim.

Skratka, povpraševanje po letalskem sadju je po svetu menda tako veliko, da se včasih, sploh pred prazniki, naročniki sprejo za letalo, polno prvovrstnega ananasa. Veliko je tudi povpraševanja po ekološkem letalskem sadju, vendar je to težko dobavljivo in cene bi šle še više v nebo.

Letalsko sadje ima za seboj bistveno krajšo dostavno pot, ki pa je veliko dražja. A razlika je seveda v okusu. FOTO: Shutterstock

Pomislek: ogljični odtis

Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) poznajo letalsko sadje, ki je v nasprotju s sadjem, dostavljenim z ladijskim prevozom, obrano veliko pozneje, zato je bolj zrelo in so njegove senzorične lastnosti (vonj, okus, videz) mnogo boljše. »Sadje, ki pripotuje z ladjo, je obrano prej, torej ne popolnoma zrelo, zaradi česar ima daljšo življenjsko dobo, vendar slabše senzorične last­nosti,« pravi Anja Bolha z ZPS in doda, da se zlasti opazi razlika pri mangu in papaji, za katera je zelo pomembno, kdaj sta odtrgana, saj prezgodnje obiranje močno vpliva na njune senzorične lastnosti. Po drugi strani pri bananah ta čas ni tako pomemben, saj jih v Evropi lahko uspešno dozorimo z dodatkom etilena. Toda kako naj potrošnik ve, ali kupuje res tako sadje? O tem se boste lahko prepričali šele, ko ga boste pokusili, odgovarja.

Se pa tu seveda pojavljajo pomisleki. Ali februarja res potrebujemo avokado iz Peruja in borovnice iz Čila? Na zvezi potrošnikov poudarjajo, da ima sadje, ki prispe z letalom, tudi do 25-krat večji ogljični odtis kot tisto, ki pripotuje z ladjo. Zato svetujejo, naj si ga privoščimo le redko.