Rekonstrukcija

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo rekonstrukcija.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Rekonstrukcija vlade je bila ta teden ponovno na političnem meniju. Toda kaj ta besedna zveza pravzaprav pomeni? Glagol rekonstruirati je v SSKJ2 razložen s »spremeniti sestavo«, navedena pa je zveza rekonstruirati vlado.

Ali to pomeni zamenjati posamezne ministre ali spremeniti število ministrstev? Premier Golob je ta teden zagotovil, da je rekonstrukcija vlade zgolj izhod v sili, saj bi zahtevala spremembo zakona, kar pomeni, da zvezo razume kot večji poseg v sestavo vlade (zamisel o zmanjšanju števila ministrstev).

Mnogi pa, sodeč po objavah v medijih, rekonstrukcijo vlade razumejo le kot menjavo posameznih ministrov (na primer ob zadnji menjavi kmetijske ministrice). Prepustimo terminološko dlakocepljenje politologom in pravnikom in si raje oglejmo, od kod ideje o rekonstrukciji vlade.

Premier Golob je do zdaj že moral ugotoviti, da je vodenje države bistveno zahtevnejše od vodenja oligopolnega elektropodjetja. Direktor podjetja lahko enostavno zamenja neposlušne zaposlene, medtem ko mora predsednik vlade upoštevati bistveno večje število akterjev, na primer člane lastne stranke, koalicijske partnerje, sindikate, pa tudi ob upoštevanju interesov vseh uspeh še ni zagotovljen.

Rekonstrukcija vlade (in celo lastne stranke) je refleks menedžerja, ki ima težave z vodenjem: veščina dobrega vodje je reševanje nestrinjanj in konfliktov na način, da se nesoglasja z odprto komunikacijo sproti razrešujejo, ne pa odstranjevanje tistih, ki si drznejo razmišljati preveč svobodno.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Mitja Trojar.

Preberite še:

Komentarji: