V nadaljevanju preberite:

Po postopku izredne naturalizacije oziroma 13. členu zakona o državljanstvu je Slovenija od osamosvojitve podelila nekoliko več kot 11.000 državljanstev, lani okoli 320. Slovensko državljanstvo, kot določa omenjeni člen zakona, lahko pridobi polnoletna oseba, če je to koristno za državo zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Med pogoji je, da najmanj eno leto pred vložitvijo prošnje oseba neprekinjeno živi v Sloveniji in ima urejen status tujca, a obstajajo tudi izjeme, ko gre izjemen prispevek te osebe k razvoju, mednarodnemu ugledu in prepoznavnosti Slovenije.

Primeri športnikov, ki so dobili državljanstvo po izredni naturalizaciji, so pogosto med najbolj znanimi. Spomnimo se »kraljice atletskih stez«, atletinje Merlene Ottey ter košarkarjev Anthonyja Randolpha, Arriela McDonalda in Mika Tobeyja ter košarkarice Shante Evans, po izredni naturalizaciji sta Slovenca postala tudi Jekaterina Vedenejeva, prva naša predstavnica v ritmični gimnastiki, ki se je uvrstila na olimpijske igre, in najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak. Med znanimi imeni so tudi Nobelov nagrajenec za fiziko Duncan Haldane, čigar mati je Slovenka, igralec Rade Šerbedžija ter gledališka režiserka Ivana Djilas, ki je o tem napisala tudi knjigo. Sicer pa je bilo največ izrednih naturalizacij v zdravstvu.