Tudi najbolj nepozabno Bondovo dekle
Kraljica Elizabeta II. je 9. septembra 2015 presegla rekordno dolgo vladavino svoje praprababice kraljice Viktorije, ki je trajala 63 let in 216 dni, in postala najdlje vladajoči britanski monarh, oktobra leta 2016, ko je umrl tajski kralj Bumibol Aduljadedž, pa še najdlje vladajoči živeči monarh na svetu. Toda rekorde podira tudi na svetovni lestvici vseh časov: v začetku letošnjega maja je s 70 leti in 92 dnevi vladanja prehitela tudi Johanna II. Liechtensteinskega in tako zaseda tretje mesto po dolžini vladarskega staleža vseh časov, toda že ta mesec se bo povzpela še mesto višje, na drugo, ko bo presegla vladavino tajskega kralja, ki je vladal 70 let in 126 dni. Toda do izenačitve ali presega svetovnega rekorderja, francoskega kralja Ludvika XIV., pa jo kljub vsemu loči še nekaj več kot dve leti.
Ob praznovanju platinastega jubileja, ki bo trajalo do nedelje, strani in portale medijev po svetu ter uradne strani kraljeve družine polnijo številne zanimivosti iz njenega dolgega življenja in vladanja, a ponovimo kar zapis iz britanskega Guardiana: »Ne glede na vse našteto o njej pravzaprav ne vemo niti ene stvari.«
Bafta za Bondovo dekle – Leta 2013 je postala prva monarhinja, ki ji je britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost podelila častno nagrado bafta. Zaslužila si jo je za neutrudno življenjsko podporo britanskemu filmu in televiziji, kot je pojasnil predsednik akademije John Willis. Pri tem nikakor ni pozabil omeniti njene filmske vloge leto prej v filmčku, posnetem ob odprtju olimpijskih iger v Londonu, v katerem je nastopila ob Danielu Craigu kot »najbolj nepozabno Bondovo dekle doslej«. Kraljici je bafto izročil sir Kenneth Branagh (na fotografiji).
Vrtnica Elizabeta – Po njej so poimenovali prvo vrtnico, rožnato Rosa Queen Elizabeth, z vrtnico Elizabeth (Ausmajesty) svetlo marelične barve pa bodo počastili njej jubilej v letu 2022. Ta bo, kot so zapisali na spletni strani housebeautiful.com, zaradi svojega značilnega ponavljajočega se cvetenja navdušila na vsakem vrtu. In še. »'Elizabeth' ima močan, sladek, a svež vonj s pridihom limoninega sorbeta in stare vrtnice.«
Kraljica zabav – Če bi se ravnali po številkah, bi upravičeno sklepali, da je kraljica ena največjih žurerk našega časa. Od leta 1952 so v Buckinghamski palači priredili več kot 180 samo vrtnih zabav, v »običajnem letu« pa gosti več kot 5000 ljudi, kot je mogoče prebrati na spletni strani Royal Collection Trust.
Samo za kraljeve glave – Na kronanju 2. junija leta 1953 Elizabeta II. ni bila obtežena le z razkošno obleko, ampak še z dvema kronama. Na sami ceremoniji je nosila krono svetega Edvarda, med povratnim sprevodom in nastopi na balkonu Buckinghamske palače pa kraljevo državno krono, ki je eden od kraljevskih draguljev in simbolizira suverenost monarha. Na poti v Westminstrsko opatijo je nosila še diamantni diadem, obroček iz draguljev, ki si ga po tradiciji nadene na poti na državno odprtje parlamenta.
Elizabetino kronanje je bilo kljub zadržkom takratnega premiera Winstona Churchilla prvič predvajano po televiziji. Čeprav je samo 2,5 milijona britanskih gospodinjstev imelo televizijski sprejemnik, je 20 milijonov gledalcev (oziroma 40 odstotkov prebivalcev) sedlo v dnevne sobe, 12 milijonov pa jih je slovesnost spremljalo po radiu.
»Čeprav so moje izkušnje tako kratke in moja naloga tako nova, imam pri starših in starih starših zgled, ki mu lahko z gotovostjo in samozavestjo sledim. Vsem se zahvaljujem iz vsega srca,« je dejala Elizabeta, ki je tisti večer nagovorila sodržavljane.
Ni božiča brez njene oddaje – V vseh sedmih desetletjih vladanja je njeno veličanstvo pripravilo božično oddajo, razen enkrat. Ta izjema je bilo leto 1969, ko je bila za praznični čas že načrtovana ponovitev filma Royal Family. Ker je bila javnost zaskrbljena zaradi očitne prekinitve tradicije in ker je oddaja postala očitno bolj priljubljena, kot so si mislili, je kraljica pripravila pisno sporočilo, v katerem je zagotovila, da se bo vrnila naslednje leto. In tako se je nadaljevalo ob vsakem božiču.
Za Luno – Kraljica je 21. julija leta 1969, ko je človek prvič stopil na Luno, poslala čestitko astronavtom Apolla 11. Njene besede so prenesli na mikrofilm in v kovinski posodi shranili na – Luni. In tudi petdesetletnico tega dogodka je takrat 93-letna monarhinja pospremila z nagovorom ter se spomnila trenutkov, ko je bil ves svet prikovan pred televizijske zaslone in opazoval Neila Armstronga ter njegove male korake za človeka in velike za človeštvo.
Umetniški portreti – Prvič je sedla pred slikarja leta 1933, ko je bila stara sedem let. Takrat je imel čopič v rokah madžarski umetnik Philip Alexius de Laszlo. In to se je do zdaj ponovilo še mnogokrat, kajti kraljica ima kar 129 uradnih portretov. Najbolj ikoničen je hologramski (na fotografiji), ki ga je leta 2004 ustvaril Chris Levine z mojstrom hologramov Robom Mundayjem. Z delom, poimenovanim Lightness of Being, so počastili 800. obletnico zvestobe otoka Jersey angleški kroni.
Nesrečniki na Windsorju – Če si kraljica tako zaželi, se dvorec Windsor spremeni tudi v West End. Leta 2004 je namreč povabila ekipo muzikala Nesrečniki, nastopili pa so ob obisku takratnega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. Takrat je muzikal prvič gostoval v kraljevi rezidenci, z dogodkom pa je kraljica želela počastiti 100. obletnico entente cordiale, srčnega zavezništva med Združenim kraljestvom in Francijo.
Corgiji, kiti, labodi, lenivci – V življenju je imela več kot trideset štirinožnih prijateljev, med njimi so bili corgiji, črni labradorci in koker španjeli. Svojo prvo psičko pasme corgi z imenom Susan je dobila za svoj 18. rojstni dan leta 1944, marca lani pa je dobila dva mladička iste pasme, ki jo zdaj spremljata skupaj z mešancem med corgijem in jazbečarjem Candyjem.
Po britanski zakonodaji ima vladajoči monarh v lasti tudi kite, jesetre in delfine v območju treh morskih milj od britanske obale. To je bilo zapisano v statutu iz leta 1324 med vladanjem kralja Edvarda II. in velja še danes, je poročal Telegraph. Poleg tega so v kraljičini lasti tudi vsi neoznačeni labodi na odprtih vodah Anglije in Walesa, četudi to pravico uveljavlja le na določenih predelih reke Temze in njenih bližnjih pritokov. Julija vsako leto jih na posebni ceremoniji tudi preštejejo, po potrebi označijo in izpustijo.
Royal Collection Trust pa hrani seznam živali, ki jih je kraljica dobila v dar. Med njimi so bili štirje labodi, številni konji, dva povodna konja, nilski krokodil in trije lenivci.
Visoko spremstvo ob porodu – Princesa Elizabeta je šele pri desetih letih postala prestolonaslednica in nikoli ni hodila v šolo. Pri njenem rojstvu leta 1926 (na fotografiji s starši, vojvodo in vojvodinjo Yorškima) je bil prisoten notranji minister sir William Joynson-Hicks, kar ni bilo nič nenavadnega. Zadnjič je bil notranji minister prisoten ob rojstvu kraljičine sestrične, princese Alexandre. Navado so odpravili pred rojstvom princa Charlesa leta 1948. Iz Buckinghamske palače so sporočili, da je kralj Jurij VI., Elizabetin oče, menil, da je »nepotrebno nadaljevati prakso, za katero ni zakonske zahteve«.
Kraljica Elizabeta II. je v svojem 70-letnem vladanju opravila oziroma se udeležila 21.000 dolžnosti, srečanj in dogodkov. Samo stoletnikom je v svojem dolgoletnem vladanju poslala okoli 300.000 čestitk. Je ena od približno 138.000 ljudi v Združenem kraljestvu, starejših od 95 let, med katerimi prevladujejo ženske. Že dopolnjenih 96 let življenja je med britanskimi monarhi brez primere. Nobeden od njenih vladarskih predhodnikov tudi ni vladal v tako pozni starosti. Približala sta se ji le dva – kraljica Viktorija in kralj Jurij III. (oba 81 let). Ob eni največjih prelomnic v vladarski karieri Elizabete, tragični smrti princese Diane, je le 38 odstotkov Britancev verjelo, da bo monarhija preživela. Danes jo po raziskavi YouGov podpira 62 odstotkov Britancev, še pred desetletjem je bilo podpornikov 73 odstotkov.
Balkon Buckinghamske palače – V zgodovino se bodo vpisale tudi fotografije, ki so nastale na včerajšnji otvoritveni slovesnosti štiridnevnega slavja ob platinastem jubileju, ko so preleti letal očitno najbolj zmotili kraljičinega pravnuka, štiriletnega princa Louisa. Tudi zato, ker na balkonu ni bilo še do nedavna ožjih članov: princa Andrewa ter vojvode in vojvodinje Susseške, princa Harryja in Meghan Markle.
Ta način pozdravljanja svojih podanikov je uvedla kraljica Viktorija leta 1851 ob odprtju svetovne razstave, sedem let pozneje pa se je z družino pojavila na balkonu ob poroki svoje najstarejše hčere, prav tako Viktorije, z bodočim pruskim kraljem.
Solze in obžalovanje – Kraljica je redko potočila solze v javnosti, a videti jih je bilo, denimo, pri upokojitvi kraljeve jahte Britannie leta 1997. Med bolj osebnimi stvarmi, ki so prišle v javnost, je bila izjava kraljičinega osebnega tajnika Lorda Charterisa, da je kraljica v svojem službovanju javnosti najbolj obžalovala, da je šele po osmih dneh po plazu premoga iz premogovnika v Aberfanu leta 1966, ki je vzel življenje 146 ljudi, obiskala ta nesrečni kraj.
