Za aktivne starejše in premožnejše mlajše

Blejski biser: Sosesko s pretežno oskrbovanimi stanovanji so si investitor in projektanti zamislili kot starostno mešano
Fotografija: Blejski biser Foto Miran Kambič
Odpri galerijo
Blejski biser Foto Miran Kambič

Na Spodnjih Selišah na Bledu, kjer je pred poldrugim desetletjem delovala proizvodnja Vezenin, je v novi urbanistični zasnovi ob novi severni obvoznici poleg trgovskih pridobitev, bencinske črpalke in parkirišč za avtodome zrasla tudi stanovanjska soseska Blejski biser s pretežno oskrbovanimi stanovanji. Za zdaj še ni povsem zaživela, saj kupci stanovanja večinoma šele opremljajo, je povedal arhitekt Vid Ratajc iz projektantskega podjetja Protim Ržišnik Perc, v katerem so zasnovali podobo dveh stanovanjskih blokov in zdaj snujejo tudi opremo nekaterih enot.

Pri arhitekturni zasnovi soseske s 86 stanovanji so se projektanti oprli na enega najbolj značilnih gorenjskih stavbnih elementov –​ gank in ga sodobno reinterpretirali, les pa je bil samoumevna izbira tudi zaradi zelene okolice, travnikov in prelepih razgledov na gore. Vertikalne balkonske letve iz termično obdelanega smrekovega lesa, ki najbolj zaznamujejo fasado objekta, zelo spominjajo na debla starih dreves, tudi sadnih, ki so jih ohranili na tem območju. »Da bi zagotovili optimalno osončenost v vseh letnih časih, smo objekta z daljšimi stranicami postavili diagonalno na parcelo, tako smo hkrati pridobili še lepe razglede na Triglav ali Stol, zaradi česar so bivanjske enote enakovrednejše. Med objektoma smo tako ustvarili notranji atrij, ki smo ga tlakovali in delno ozelenili,« je arhitekt (in ustanovitelj biroja) Andrej Ržišnik na kratko povzel glavne poteze soseske.

Vertikalne balkonske letve iz termično obdelanega smrekovega lesa najbolj zaznamujejo fasado objekta. Foto BLaž Samec
Vertikalne balkonske letve iz termično obdelanega smrekovega lesa najbolj zaznamujejo fasado objekta. Foto BLaž Samec


​Stanovanja imajo velika steklena okna od stropa do tal ter prostoren, poldrugi meter širok balkon oziroma gank, ki omogoča, da se bivalni prostor na široko razširja v zunanjost. Tako se tudi manjša, 45 kvadratnih metrov velika stanovanja zdijo večja, kot so v resnici. »Dvosobna stanovanja, denimo, se ponašajo z 12 kvadratnimi metri, kjer je mogoče poleg jedilne mize imeti še manjši vrt v visokih gredah,« je dejal sogovornik. Večina stanovanj je sicer velikih od 45 do 65 kvadratnih metrov (brez balkonov), največjih, trisobnih, ki merijo nekaj več kot 80 kvadratnih metrov, pa je v obeh objektih le nekaj.


Mešana soseska, ista merila


Čeprav so si investitorji, podjetje Mijaks, sosesko zamislili kot starostno mešano, torej tako za starejše od 65 let, ki jim je namenjenih 60 enot v pritličju in prvem nadstropju obeh blokov, kot za mlajše, za katere so predvideli tretjo etažo, so arhitekti vztrajali, da pri vseh upoštevajo enaka, do uporabnikov prijazna »merila«.

Vsa stanovanja se ponašajo s širokim vhodom, širšim hodnikom in prostornejšo kopalnico.<br />
Računalniški prikaz: Protim Ržišnik Perc
Vsa stanovanja se ponašajo s širokim vhodom, širšim hodnikom in prostornejšo kopalnico.
Računalniški prikaz: Protim Ržišnik Perc


To pomeni, da se vsa stanovanja ponašajo s širokim vhodom, širšim hodnikom in prostornejšo kopalnico, zato je tudi tista v drugem nadstropju mogoče hitro prilagoditi gibalno oviranim. Poudarjajo, da dokler človek prilagoditev ne potrebuje, teh niti ne opazi, stanovanje z večjimi in bolj odprtimi prostori pa je v vsakem primeru prijetnejše za bivanje. Vsi tlorisi stanovanj omogočajo opremo s tipskim pohištvom iz trgovine, tista, ki jih bodo tudi opremili, pa so zasnovali po meri, sodobno, a z mislijo na potrebe starejših stanovalcev. V predsobi so predvideli široko klop za obuvanje, vzdolž hodnika držalo, vse kose pohištva, tako rob klopi kot postelje zaključujejo letve, ki so po potrebi prav tako lahko držala oziroma opora.

»Pohištveni elementi so nizki, lahko dostopni, saj vemo, da visoke omare niso za starejše. Največ jih pade s pručke, ko poskušajo kaj vzeti z višjih polic ali tja pospraviti. Tako opremo pa je, če v stanovanju živi družina, mogoče dopolniti z omarami do stropa,« sta sogovornika opisala morebitne rešitve za opremo interjerja.
 

Večinoma domačini


Objekta, zgrajena iz betona, sta energijsko varčna, pod njima je podzemna garaža z 79 parkirnimi mesti. Da streha uvoza ne bi bila moteča, so jo ozelenili, tako da z balkonov ustvarja vtis zelene zaplate. »Balkoni so v resnici montažno prislonjeni na objekta, tudi letve, ki v različnem rasterju vnašajo nekakšen urejen nered na fasadi, so prefabricirani elementi, kar je pocenilo takšno arhitekturno rešitev. Zanimivo je opaziti, da je zadnja fasada prav zaradi teh letev oziroma igre senc vselej drugačna,« je opomnil na še eno od estetskih odlik te rešitve. Drugače pa je bilo v ospredju iskanje ravnotežja med funkcionalnostjo, obliko in trajnostjo.

Pri arhitekturni zasnovi soseske s 86 stanovanji so se projektanti oprli na enega najbolj značilnih gorenjskih stavbnih elementov –​ gank in ga sodobno reinterpretirali. Foto Miran Kambič
Pri arhitekturni zasnovi soseske s 86 stanovanji so se projektanti oprli na enega najbolj značilnih gorenjskih stavbnih elementov –​ gank in ga sodobno reinterpretirali. Foto Miran Kambič


Ta projekt, ki je del ureditve širšega območja, štejejo za eno svojih največjih referenc, pa tudi bolj kot ne izjemnih priložnosti. »Naloga je bila zelo zahtevna, a nam je v sodelovanju z občino lepo uspela. Iz nekdanje črne lise, propadle naložbe, ki jo je zasegla banka, smo tudi pravno poskrbeli, da smo kritično maso parcel na novo razdelili in ustvarili urbanistično in vsebinsko zaokroženo celoto na tem območju; na mestu, kjer je zdaj Spar, je bil najprej predviden diagnostični center, ki bi tudi smiselno dopolnil potrebe stanovalcev v soseski oskrbovanih stanovanj. Bo pa Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v neposredni okolici zgradil še eno sosesko najemnih oskrbovanih stanovanj, kjer bo tudi medgeneracijski center,« je povedal Andrej Ržišnik.

Kot razkrivajo pri Mijaksu, je naprodaj še pet stanovanj (ter 11, ki so v prodaji pri RP Investicije skupine Ržišnik Perc). Še preden so zagnali gradnjo, so tako kot običajno izvedli analizo trga. Pričakovali so nekoliko drugačen odziv kot v Ljubljani, predvsem pa, da bo zanimanje večje med Neblejci kot Blejci. »A v resnici so med kupci večinoma domačini, kar pripisujemo dejstvu, da se na Bledu, če že, na novo gradijo hiše, stanovanjske soseske pa ne. V zadnjih letih so za starejše zgradili le nekaj oskrbovanih stanovanj v Radovljici, kjer je za Blejce tudi najbližji dom starostnikov. Prav zato je bilo zanimanje za nakup v naši soseski zelo veliko,« je povedal Marko Jančar, vodja prodaje pri Mijaksu.

Med najpogostejšimi kupci so aktivni starejši, ki še ne potrebujejo pomoči na domu, prav tako je veliko takšnih, ki so zaradi previsokih stroškov prodali preveliko hišo z veliko stopnicami in denar vložili v stanovanje. So pa opazili, da so stanovanja kupili tudi premožnejši mlajši za svoje starše. »Tako stanovanje ne konča v družinski dediščini, kupili pa so ga tudi z mislijo na svojo starost oziroma na člane razširjene družine, ki ga bodo v nekem obdobju potrebovali. Nekateri ga kupijo in oddajajo, dokler ga ne potrebujejo sami, so pa med kupci premožnejši starejši, ki ga ne želijo oddajati, saj nočejo, da bi prej kdo živel v njem,« je povedal Jančar.

V blejski soseski poleg predvidenih zdravstvenih ambulant deluje tudi kavarna. Foto Blaž Samec
V blejski soseski poleg predvidenih zdravstvenih ambulant deluje tudi kavarna. Foto Blaž Samec

 

Brez programa ni druženja


Kot je še spomnil, so se oskrbovana stanovanja v Sloveniji še pred nedavnim gradila le v okviru domov za starostnike, ki so zagotavljali tudi oskrbo. Čeprav se jim je kot investitorjem zdel zgleden skandinavski model, ki manjše enote oskrbovanih stanovanj predvideva v starostno mešanih četrtih, kjer mlajši sosedje pogosto pomagajo starejšim, pa se je pokazalo, da tega pri nas ne bi mogli uspešno uvesti. »Pri nas je še vedno bolj zaželeno, da se starejši držijo bolj zase, mlajši z družinami pa zase,« je strnil pričakovanja kupcev.

V njihovi prvi soseski oskrbovanih stanovanj Murgle I so ugotovili še nekaj: da morajo skupni prostori – v te vrste gradnji so zapovedani s pravilnikom – zagotavljati program, sicer se stanovalci tam zberejo le dvakrat na leto, morda za proslavitev novega leta ali za sestanek z upravnikom, sicer pa samevajo. »Uredili smo jih, potem pa predlagali, naj si jih stanovalci opremijo po želji. Nazadnje jih je opremil upravnik, zaživeli pa niso, saj če se tam nič ne dogaja, ne bo nihče prišel. Tako smo sosesko Murgle II zasnovali drugače, z bazenom, velnesom in kavarno, kar se je izkazalo za uspešen koncept, stanovalci res prihajajo in se družijo. Enako smo se odločili v primeru blejske soseske, zato ima poleg zdravstvenih ambulant tudi kavarno, ki smo jo oddali v najem,« je še poudaril Jančar.
 

Preberite še:


Kako raste nova prekmurska vas Ajda
Da bi otroci zaživeli v vsej svoji raznolikosti
Kavarna Evropa se je vrnila kot bankarna Evropa
Spektra: živeti v najvišji stanovanjski stolpnici v Sloveniji

 

Komentarji: