Kako očistiti cestni promet
Obdavčitev je ključen ukrep in drugi strateški steber, ki bo omogočil dekarbonizacijo cestnega prometa.
Odpri galerijo
EU bi si morala dolgoročno prizadevati za odločnejše in bolj poglobljeno financiranje raziskav in inovacij na področju prometa. FOTO: Jure Eržen/delo/
V zadnjih desetih letih so se izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji močno zmanjšali na vseh gospodarskih področjih – na vseh, razen v prometu, v katerem so se povečali za 20 odstotkov. EU je s pariškim sporazumom obljubila, da bo še naprej odločno zmanjševala izpuste, tako da je promet zdaj postal največja ovira, ki onemogoča dekarbonizacijo, in zato potrebujemo odločnejše ukrepe, s katerimi bi reformirali to področje.
Posebno pozornost moramo posvetiti dekarbonizaciji cestnega prometa, saj ta ustvari več kakor 70 odstotkov skupnih izpustov v prometu. Z dekarbonizacijo cestnega prometa bomo tudi odločilno izboljšali kakovost zraka v mestih, saj je prav to najpomembnejši izziv, s katerim se moramo spoprijeti, če bi radi izboljšali javno zdravje v Evropi. Zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre več kakor 400.000 ljudi v Evropi, prav onesnaževanje zaradi cestnega prometa je največji krivec onesnaženosti zraka.
Do zdaj nam z državnimi ukrepi in ukrepi na ravni EU ni uspelo očistiti cestnega prometa. Dekarbonizacija tega področja je res velik izziv, saj se ga lahko lotevamo samo tako, da spodbujamo tehnološke inovacije in začnemo uporabljati čista vozila. Med vsemi vozili, ki jih uporabljamo v EU, je samo 0,2 odstotka električnih vozil. Usmerjevalci politike morajo začeti sprejemati ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali povpraševanje po prevozu, to pa pomeni, da bodo ljudje morali spremeniti svoje vsakodnevne navade.
EU zna spodbujati inovacije v prometnih tehnologijah, ki ne ustvarjajo veliko ogljikovega dioksida, hkrati pa zna spodbujati ljudi, da bodo manj uporabljali prometne storitve. Toda to lahko stori, samo če bo spremenila svojo prometno politiko in sprejela novo strategijo cestnega prometa, ki bo veljala za obdobje po letu 2020 in bo temeljila na treh ključnih stebrih.
Prvič, EU mora spodbujati svoje države članice in mesta, naj sprejmejo načrte, s katerimi bodo prepovedali dizelska in bencinska vozila. Leta 2017 sta Francija in Velika Britanija napovedali načrte, s katerimi bosta prepovedali prodajo dizelskih in bencinskih avtomobilov in kombijev do leta 2040; tudi EU bi lahko obljubila, da bo upoštevala podoben načrt. Načrti, ki bi jih podpirala politika zmanjšanja onesnaženosti zraka, bi lahko jasno vplivali na avtomobilsko industrijo v EU in jo spodbujali, naj bo inovativna in začne po vsem svetu sodelovati pri proizvodnji čistih vozil. Tudi mesta od Pariza do Københavna in od Madrida do Aten začenjajo razmišljati in delovati podobno. Več ko bo v EU držav in mest, ki bodo pripravljena sprejemati takšne zaveze, bolj se bodo v avtomobilski industriji zavedali, da morajo dejavneje vlagati v razvoj čistih vozil.
EU lahko spodbuja takšne načrte, in sicer tako, da ustanovi sklad za čist promet v EU ter z njim finančno podpira države in mesta, ki se nameravajo sčasoma odpovedati dizelskim in bencinskim vozilom. Za sredstva sklada EU bi lahko kandidirala mesta, ki bi denarno podpirala različne ukrepe, denimo razvoj infrastrukture za alternativna goriva; uporabo javnih avtobusov, ki ne ustvarjajo ogljikovega dioksida; razvoj rešitev souporabe avtomobilov ali skupinske vožnje, zaradi katere bi se zmanjšalo število lastnikov avtomobilov; ali spodbujanje trajnejših načinov prevoza, denimo kolesarjenja. Takšen sklad bi lahko ustvarili tako, da bi bolje razporedili obstoječa finančna sredstva EU, namenjena prometu (okoli sto milijard evrov za obdobje 2014–2020).
Poleg spodbujanja postopnega umika dizelskih in bencinskih vozil mora EU začeti spodbujati ljudi na vsej celini, da bodo razmišljali o tem, kakšna bi morala biti v prihodnje obdavčitev prometa. Obdavčitev je ključen ukrep in drugi strateški steber, ki bo omogočil dekarbonizacijo cestnega prometa. Davki vplivajo na odločitve državljanov, lahko pa vplivajo tudi na strategijo avtomobilske industrije. Če bi radi, denimo, zagotovili čim večjo uporabo čistih vozil, bi lahko določili različne davke na podlagi različnih izpustov ogljikovega dioksida iz vozil ali pa bi nekaterim vozilom kratko malo omogočili davčne olajšave.
Evropske države imajo še vedno zelo različne ureditve obdavčitve prometa. Obdavčitev prometa pomembno vpliva na dekarbonizacijo, zato bi morala EU spodbujati države članice EU, naj začnejo razpravljati o prihodnosti obdavčitve prometa, kakor to počnejo pri obdavčitvi elektronskih storitev.
EU bi si morala dolgoročno prizadevati za odločnejše in bolj poglobljeno financiranje raziskav in inovacij na področju prometa. Skrbna razporeditev denarja na tem področju je tretji življenjsko pomemben steber, ki podpira dekarbonizacijo. EU bi se morala posvetiti področjem, na katera lahko dejansko vpliva, financirati pa bi morala posamezne naloge ali pa denar namenjati za reševanje posameznih težav.
EU bi se morala pri financiranju raziskav in inovacij na področju prometa po letu 2020 posvetiti predvsem tehnološkim rešitvam na zgodnji razvojni stopnji, denimo vodikovim tehnologijam in uporabi trdnih elektrolitov. Tako bi najpametneje vlagali omejena razpoložljiva sredstva (to je 0,2 odstotka vseh sredstev, ki jih evropska avtomobilska industrija vlaga v raziskave in inovacije) na področja, ki drugače ne bi prejela ustreznih zasebnih sredstev.
Cestni promet je treba nujno očistiti, če bi radi dekarbonizirali evropsko gospodarstvo, izboljšali kakovost zraka in – posredno – omogočili trajno prihodnost evropske avtomobilske industrije. Posamezne države si ne prizadevajo dovolj za uresničitev tega cilja, zato bi Evropi zelo koristilo, če bi EU začela odločneje urejati cestni promet.
***
Simone Tagliapietra, znanstveni sodelavec v Brueglu.
Posebno pozornost moramo posvetiti dekarbonizaciji cestnega prometa, saj ta ustvari več kakor 70 odstotkov skupnih izpustov v prometu. Z dekarbonizacijo cestnega prometa bomo tudi odločilno izboljšali kakovost zraka v mestih, saj je prav to najpomembnejši izziv, s katerim se moramo spoprijeti, če bi radi izboljšali javno zdravje v Evropi. Zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre več kakor 400.000 ljudi v Evropi, prav onesnaževanje zaradi cestnega prometa je največji krivec onesnaženosti zraka.
Le 0,2 odstotka električnih vozil
Do zdaj nam z državnimi ukrepi in ukrepi na ravni EU ni uspelo očistiti cestnega prometa. Dekarbonizacija tega področja je res velik izziv, saj se ga lahko lotevamo samo tako, da spodbujamo tehnološke inovacije in začnemo uporabljati čista vozila. Med vsemi vozili, ki jih uporabljamo v EU, je samo 0,2 odstotka električnih vozil. Usmerjevalci politike morajo začeti sprejemati ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali povpraševanje po prevozu, to pa pomeni, da bodo ljudje morali spremeniti svoje vsakodnevne navade.
EU zna spodbujati inovacije v prometnih tehnologijah, ki ne ustvarjajo veliko ogljikovega dioksida, hkrati pa zna spodbujati ljudi, da bodo manj uporabljali prometne storitve. Toda to lahko stori, samo če bo spremenila svojo prometno politiko in sprejela novo strategijo cestnega prometa, ki bo veljala za obdobje po letu 2020 in bo temeljila na treh ključnih stebrih.
Prepoved dizelskih in bencinskih vozil
Prvič, EU mora spodbujati svoje države članice in mesta, naj sprejmejo načrte, s katerimi bodo prepovedali dizelska in bencinska vozila. Leta 2017 sta Francija in Velika Britanija napovedali načrte, s katerimi bosta prepovedali prodajo dizelskih in bencinskih avtomobilov in kombijev do leta 2040; tudi EU bi lahko obljubila, da bo upoštevala podoben načrt. Načrti, ki bi jih podpirala politika zmanjšanja onesnaženosti zraka, bi lahko jasno vplivali na avtomobilsko industrijo v EU in jo spodbujali, naj bo inovativna in začne po vsem svetu sodelovati pri proizvodnji čistih vozil. Tudi mesta od Pariza do Københavna in od Madrida do Aten začenjajo razmišljati in delovati podobno. Več ko bo v EU držav in mest, ki bodo pripravljena sprejemati takšne zaveze, bolj se bodo v avtomobilski industriji zavedali, da morajo dejavneje vlagati v razvoj čistih vozil.
EU lahko spodbuja takšne načrte, in sicer tako, da ustanovi sklad za čist promet v EU ter z njim finančno podpira države in mesta, ki se nameravajo sčasoma odpovedati dizelskim in bencinskim vozilom. Za sredstva sklada EU bi lahko kandidirala mesta, ki bi denarno podpirala različne ukrepe, denimo razvoj infrastrukture za alternativna goriva; uporabo javnih avtobusov, ki ne ustvarjajo ogljikovega dioksida; razvoj rešitev souporabe avtomobilov ali skupinske vožnje, zaradi katere bi se zmanjšalo število lastnikov avtomobilov; ali spodbujanje trajnejših načinov prevoza, denimo kolesarjenja. Takšen sklad bi lahko ustvarili tako, da bi bolje razporedili obstoječa finančna sredstva EU, namenjena prometu (okoli sto milijard evrov za obdobje 2014–2020).
Poleg spodbujanja postopnega umika dizelskih in bencinskih vozil mora EU začeti spodbujati ljudi na vsej celini, da bodo razmišljali o tem, kakšna bi morala biti v prihodnje obdavčitev prometa. Obdavčitev je ključen ukrep in drugi strateški steber, ki bo omogočil dekarbonizacijo cestnega prometa. Davki vplivajo na odločitve državljanov, lahko pa vplivajo tudi na strategijo avtomobilske industrije. Če bi radi, denimo, zagotovili čim večjo uporabo čistih vozil, bi lahko določili različne davke na podlagi različnih izpustov ogljikovega dioksida iz vozil ali pa bi nekaterim vozilom kratko malo omogočili davčne olajšave.
Nujna je odločnejša vloga Evropske unije
Evropske države imajo še vedno zelo različne ureditve obdavčitve prometa. Obdavčitev prometa pomembno vpliva na dekarbonizacijo, zato bi morala EU spodbujati države članice EU, naj začnejo razpravljati o prihodnosti obdavčitve prometa, kakor to počnejo pri obdavčitvi elektronskih storitev.
EU bi si morala dolgoročno prizadevati za odločnejše in bolj poglobljeno financiranje raziskav in inovacij na področju prometa. Skrbna razporeditev denarja na tem področju je tretji življenjsko pomemben steber, ki podpira dekarbonizacijo. EU bi se morala posvetiti področjem, na katera lahko dejansko vpliva, financirati pa bi morala posamezne naloge ali pa denar namenjati za reševanje posameznih težav.
EU bi se morala pri financiranju raziskav in inovacij na področju prometa po letu 2020 posvetiti predvsem tehnološkim rešitvam na zgodnji razvojni stopnji, denimo vodikovim tehnologijam in uporabi trdnih elektrolitov. Tako bi najpametneje vlagali omejena razpoložljiva sredstva (to je 0,2 odstotka vseh sredstev, ki jih evropska avtomobilska industrija vlaga v raziskave in inovacije) na področja, ki drugače ne bi prejela ustreznih zasebnih sredstev.
Cestni promet je treba nujno očistiti, če bi radi dekarbonizirali evropsko gospodarstvo, izboljšali kakovost zraka in – posredno – omogočili trajno prihodnost evropske avtomobilske industrije. Posamezne države si ne prizadevajo dovolj za uresničitev tega cilja, zato bi Evropi zelo koristilo, če bi EU začela odločneje urejati cestni promet.
***
Simone Tagliapietra, znanstveni sodelavec v Brueglu.
