Vloga politik evrskega območja pri odzivanju na krizo

Več milijonov Evropejcev in Evropejk je ostalo brez zaposlitve, v skrbeh za svojo prihodnost in zdravje. Nimamo razloga, da bi si čestitali.
Fotografija: Paschal Donohoe FOTO: Arhiv evroskupine
Odpri galerijo
Paschal Donohoe FOTO: Arhiv evroskupine

Eden od mojih političnih mentorjev mi je nekoč dal nasvet, da v politiki velja: »Če si nekaj lahko predstavljaš, se to lahko tudi zgodi.« Če se ozrem v leto 2020, se nagibam k temu, da bi dodal: »Tudi če si nečesa ne moreš predstavljati, se to lahko še vedno zgodi.«

Takšnega leta še ni bilo.

Konec decembra 2019, ko je Kitajska Svetovno zdravstveno organizacijo obvestila o primerih, podobnih gripi, si nismo mogli niti predstavljati, da bo Evropa v pičlih treh mesecih postala epicenter pandemije. Nihče ni predvidel, kako hude posledice bo ta bolezen imela za naše državljane in državljanke. Spremenila je vse vidike našega življenja – naše medsebojne odnose, naše delo in pogled v prihodnost.

image_alt
Wuhan, mesto, o katerem govori ves svet


Evroskupina je skupina finančnih ministrov in ministric, ki zastopajo države, katerih valuta je evro. Redno se sestajamo in ves čas smo v stiku. Naša naloga je usklajevati naše politike v korist prebivalcev in prebivalk Evrope. Vsi se zavedamo, da s skupnim ukrepanjem lahko dosežemo več, kot bi kdorkoli od nas lahko dosegel sam.

Odkar sem prevzel funkcijo predsednika Evroskupine, sem neposredno spremljal odzivanje ekonomske politike na to krizo tako na nacionalni kot na evropski ravni. Leto 2020 je vsekakor brez primere, kar zadeva naše zdravje, hkrati pa je bilo to tudi zelo posebno leto, kar zadeva gospodarske odločitve, s katerimi smo se odzvali na krizo.

Spopadamo se z boleznijo, ki ne pozna nacionalnih meja, s pandemijo, ki se širi prek stikov in povezljivosti. Leta 2020 smo izkoristili našo gospodarsko soodvisnost kot vir moči pri odzivanju na to grožnjo. In pomembno je, da konec leta razmislimo o tem, kaj je bilo storjeno, hkrati pa se ozremo tudi v leto 2021.

Prvič, nacionalne vlade so se hitro odzvale. Pri tem je bilo ključno, da smo hitro in učinkovito uporabili naše davčne sisteme in sisteme socialne zaščite. Odločitev o začasni opustitvi fiskalnih pravil je dala jasno sporočilo, da bosta ta kriza in tudi naš odziv nanjo drugačna. S tem je bilo vladam omogočeno, da so sprejele veliko izrednih – tako po obsegu kot po naravi – podpornih ukrepov za zaščito delovnih mest in dohodkov. Ti ukrepi so bili ključni za ublažitev ekonomskih posledic omejitvenih ukrepov za naša gospodarstva.

Tudi institucije EU so sodelovale pri zagotavljanju številnih novih oblik podpore, da bi se na to krizo odzvale brez primere. Evropska centralna banka je vse leto proaktivno delovala in sprejemala spodbujevalne ukrepe politike. S tem je postalo najemanje posojil za tiste, ki jih potrebujejo, cenejše po vsej EU. Zlitje teh politik in vladnih ukrepov za podporo gospodarstvom je bilo zelo pomembno za pomoč skupnostim in podjetjem pri odzivanju na to krizo.

Evroskupina je aprila skupaj z državami članicami, ki niso del evrskega območja, dosegla dogovor o treh ključnih varnostnih mrežah v vrednosti 540 milijard evrov, ki so zdaj v celoti operativne. Program Sure zagotavlja sredstva za pomoč državam pri financiranju shem subvencioniranja plač, da bi ljudem pomagali obdržati zaposlitev. Evropska investicijska banka ima več pooblastil za dajanje posojil podjetjem, predvsem MSP, ki jih je prizadela kriza zaradi covida-19. Vlade pa imajo brez pogojevanja dostop do nove preventivne kreditne linije v evropskem mehanizmu za stabilnost.

Poleg tega so se voditelji in voditeljice EU julija dogovorili o skladu za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, da bi regije in sektorje, ki jih je pandemija najbolj prizadela, podprli z mešanico nepovratnih sredstev in posojil. Ta načrt je v središču strategije EU za okrevanje.

Finančni ministri in ministrice so zdaj sklenili dogovor o tem, kako se bomo v prihodnosti odzivali na bančne težave. Tudi to je način, kako okrepiti evro s krepitvijo naše sposobnosti odzivanja na krize.

Če se torej ozremo nazaj, se je Evropska unija letos izkazala. Sprejeli smo pogumne odločitve na področjih, na katerih bi bilo to še pred letom dni nepredstavljivo.

Če pogledamo naprej v leto 2021, se moramo zavedati, da bodo cepiva sicer na voljo, vendar bo postopek cepljenja dolgotrajen. Proračunska politika bo morala vse leto ostati spodbujevalna in prilagodljiva ter slediti razvoju zdravstvenih razmer.

V pravem trenutku bomo morali zmanjšati zadolževanje. Na krizo smo se lahko odzvali, ker je evrsko območje kreditno sposobno. Nacionalni proračuni so bili v dobrem stanju. Evroskupina in vsi partnerji v Evropi na to pot stopamo ob pravem času.
Čeprav je bilo leto 2020 nedvomno zelo težko in ga nikoli ne bomo pozabili, je po drugi strani spet pokazalo, česa je Evropa sposobna, ko se spopada s krizo. Odzivi so bili v vseh pogledih izjemni.

Prepričan sem, da če Evropska unija pred to krizo ne bi obstajala, bi zdaj začenjali počasen proces njenega oblikovanja. Najučinkovitejši in najmočnejši ukrepi so skupni ukrepi. Pomembna je enotnost ciljev, podprta s solidarnostjo. Nikoli ni preprosto. Res je, pogajanja in razprave so intenzivne in težke. A zgolj zato, ker so te odločitve tako pomembne.

Zavedam pa se tudi, da je več milijonov Evropejcev in Evropejk ostalo brez zaposlitve, v skrbeh za svojo prihodnost in zdravje. Zdaj ni pravi čas in nimamo razloga, da bi si čestitali.

Vseeno pa moramo priznati, da je bil odziv ustrezen, in poudariti, da moramo tako usklajeno in odločno delovati tudi prihodnje leto. Verjamem, da se bo Evropa še naprej uspešno spopadala s tem izzivom in da to pot lahko končamo skupaj. Naj torej zaključim, kot sem začel: zdaj si že lahko predstavljam, da bo leto 2021 precej boljše.

***

Paschal Donohoe je predsednik Evroskupine.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Preberite še:

Komentarji: