Zakaj evropski avtokrati ne bi smeli prehitro proslavljati

Čeprav je sveženj ukrepov za gospodarsko okrevanje zgodovinski dogovor, bi bila v primeru zapravljene priložnosti to napaka zgodovinskih razsežnosti.
Fotografija: Dvoumnost sklepov zasedanja o pravni državi ne napoveduje poraza ideje o njeni učinkoviti zaščiti. FOTO: John Thys/AFP
Odpri galerijo
Dvoumnost sklepov zasedanja o pravni državi ne napoveduje poraza ideje o njeni učinkoviti zaščiti. FOTO: John Thys/AFP

Dvoumnost je del politike EU. Dvoumnost lahko prikrije nezadostne rešitve, hkrati pa je tudi znak političnega predvidevanja. Določbe o pravni državi z zadnjega zasedanja so lahko primer tega.

Proračunski dogovor, ki so ga voditelji EU dosegli na nedavnem maratonskem vrhu v Bruslju, upravičeno velja za zgodovinskega.

To utira pot večji solidarnosti med Evropejci, ki so jih prizadele hude gospodarske posledice pandemije novega koronavirusa. Toda širitev finančne solidarnosti med državami članicami EU je tudi priložnost za spopadanje z drugo temeljno krizo EU: rušenjem demokracije in pravne države, zlasti na Madžarskem in Poljskem.

Sredstva EU so bila vedno namenjena temu, da Evropa raste skupaj, tako gospodarsko kot tudi politično. Vendar pa je finančna podpora vladam, ki kršijo temeljna načela EU, naravnost samouničujoča. Zato je razdelitev sredstev EU, ki je pogojena s spoštovanjem pravne države, nujna – in ključno orodje za zaščito temeljev celotnega bloka.

Preberite še: Charles Michel Sloveniji zagotovil 300-milijonski bonbonček

Predlog, ki ga je komisija predložila že leta 2018, predvideva, da se sredstva za države, ki kršijo pravno državo, lahko zmanjšajo na pobudo komisije, razen če kvalificirana večina (15 držav in 65 odstotkov prebivalstva EU) takšno odločitev blokira.
Glede na to se zdi, da so odločitve, sprejete na skoraj najdaljšem zasedanju EU, razočarale.

Sprejet ni bil noben poseben mehanizem pogojevanja pravne države. To vprašanje je bilo na podlagi predloga komisije naslovljeno na svet EU v nadaljnjo obravnavo. Voditelji EU se bodo »hitro vrnili k zadevi«, kar je lahko le obljuba novega dolgotrajnega političnega boja.

Sprejet ni bil noben poseben mehanizem pogojevanja pravne države. FOTO: Yves Herman/Reuters
Sprejet ni bil noben poseben mehanizem pogojevanja pravne države. FOTO: Yves Herman/Reuters


Pravzaprav sta madžarski premier Viktor Orbán in njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki že razglasila zmago in napovedala, da neposredne povezave med proračunom in pravno državo ne bo. Njuno veselje je odmevalo med razočaranimi zagovorniki trdnega mehanizma pravne države, ki so videli, kako EU – še enkrat – samo brca v temo, namesto da bi končno naredila drzen in pogumen korak.

Vendar pa je mogoče, da so avtokrati in skeptiki pri svojih sklepanjih nekoliko prehitri.

Navsezadnje je bila morda odločitev, da proračunskega dogovora ne preobremenjujemo s podrobnostmi zelo spornega mehanizma pravne države, modra. Ker je bilo za sprejetje paketa, vrednega 1800 milijard evrov, potrebno soglasje, bi lahko poljski ali madžarski veto ogrozil vsa prizadevanja. Sporazum namesto tega vključuje splošno, vendar zavezujočo obvezo – ki si jo delijo vsi podpisniki, skupaj z Orbánom in Morawieckijem – uvesti režim pogojevanja pravne države.

Zaščitil naj bi finančne interese EU (preprečevanje goljufij s sredstvi EU) in načela pravne države – oboje je izrecno omenjeno v sklepih zasedanja. Medtem ko so lahko druge določbe pravne države dvoumne, ta temeljna odločba vsekakor ni. Zasedanje tako zagotavlja trdno pravno in politično podlago za izvajanje mehanizma pravne države, ki vsekakor upraviči svoje ime. Igra še zdaleč ni končana.

Preberite še: Janez Janša: Sloveniji 10,5 milijarde evrov

Ali pa bo ta priložnost sprejeta, je odvisno od odločnosti glavnih akterjev – predvsem nemškega predsedstva EU, evropskega parlamenta in komisije. Vsi morajo izpolniti svoje naloge.

Vloga Nemčije je ključnega pomena. Berlin mora to vprašanje uvrstiti na dnevni red sveta EU in zagotoviti, da bo odločitev sprejeta jeseni, preden se začne nov večletni finančni okvir 2021–2027. Angela Merkel bi morala tesno sodelovati z drugimi podobno mislečimi voditelji, da bi potrdila sklepe zasedanja, in nasprotovati trditvam, da je za sprejetje mehanizma pravne države potrebno soglasje. V sporazumu je navedeno: »Komisija bo predlagala ukrepe v primeru kršitev, ki jih svèt sprejme s kvalificirano večino.« Merklova je to upravičeno ponovila v svoji izjavi za javnost po zasedanju in to stališče ne bi smelo biti predmet pogajanj. Posredovanje dogovora bo v vsakem primeru težko, vendar nemško predsedstvo ne sme dovoliti, da avtokrati blokirajo izvajanje odločitev zasedanja.

Za dokončno sprejetje proračuna EU je potrebno soglasje evropskega parlamenta. Ta je že izrazil kritike glede nekaterih pomembnih določb novega dogovora, skupaj z vprašanjem pravne države. Paketa ne bi smeli odobriti, preden svet EU ne zapečati mehanizma pravne države.

Končno pa mora komisija spremeniti svoj predlog. Najpomembneje je to, da bi morali spodbuditi Sodišče EU kot najbolj transparenten in najbolj legitimen instrument varstva pravne države v sistemu EU. Vlade ne bi smele dobiti finančnih sredstev EU v primeru nespoštovanja odločb Sodišča Evropske unije v zvezi z 19. členom pogodbe EU, ki države članice obvezujejo, da zagotovijo neodvisnost sodstva.

Dvoumnost sklepov zasedanja o pravni državi ne napoveduje poraza ideje o njeni učinkoviti zaščiti. Odločitve ponujajo priložnost za vzpostavitev takega mehanizma. Čeprav je sveženj ukrepov za gospodarsko okrevanje zgodovinski dogovor, bi bila v primeru zapravljene priložnosti to napaka zgodovinskih razsežnosti.

***
Piotr Buras, vodja varšavskega urada Evropskega sveta za zunanje odnose

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Preberite še: