V nadaljevanju preberite:

Zgodba je dolga in zapletena ter polna nevarnosti, da bi ob njenem opisovanju zavedli vznemirljivi in vabljivi, toda nepomembni dogodki. A smo danes, ko poznamo ne samo njen začetek, temveč tudi konec, odvezani upanja, da bi bilo mogoče še kaj spremeniti.

Srečanje evropskih voditeljev 5. in 6. oktobra 2021 na Brdu pri Kranju, kjer so ponovno govorili o morebitni širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, se ni moglo končati drugače, kot se je. Prav vse je bilo že vnaprej določeno. Toda ves ta neuspeh je imel tudi svoj začetek. Slovenija se je leta 2009, takoj po času svojega prvega predsedovanja EU in vseh prejšnjih poizkusih dr. Janeza Drnovška, začela znova pogajati s Hrvaško o njenem vstopu v polnopravno evropsko članstvo. Bila so pozabljena vsa ponižanja, ki jih je uradni Zagreb sporočal Drnovšku, da so se res prav vse dogovorili, toda da so si premislili in da vse sklenjeno in podpisano ne velja nič več. Obenem pa v letih 2008 in 2009 v Bruslju ni bilo več prav veliko razumevanja za slovenske argumente in tudi Drnovškove izkušnje so bile pozabljene. Začel se je nov čas.