Naj plemenite osmomarčevske čestitke postanejo relikt seksistične preteklosti

Nenehno kričimo, kako bo po novem vse drugače, medtem pa, če je le mogoče, delamo po starem naprej, zato ker je od besed k dejanjem dolga pot in ker je v globoko zakoreninjene pravzorce lažje privoliti, kakor se jih znebiti. Naj globalno gibanje #jaztudi še tako virtualno kriči, kaj vse je družbeno narobe, praksa prvinsko refleksno vztraja, da je narobe prav: če ne več v zgolj nazadnjaški mentaliteti, pa institucionalno. Kaj nismo pred dnevi tudi pri nas javno slišali, kako se ne bomo prilagajali civilizaciji (drugih), ki ne priznava enakopravnosti žensk, zdaj pa nereflektirano pozabljamo na pomembnost števila kandidatk za morebitne ministrske stolčke in se v histeriji o zastarelem naborništvu sploh ne sprašujemo, kje so ženske. Prazne besede je lažje trositi kot privoliti v odgovorna ...