V nadlajevanju preberite:

Ali zaupamo sočloveku? Ali bolje: na kak način to zaupanje ali nezaupanje kot posamezniki ali družba prakticiramo.

Ta misel me je prešinila, ko sem zarana opravljal razvoz podmladka po šolskih opravkih. Na nekem križišču brez semaforja me je spreletela prijetna ugotovitev o tem, kakšno globoko stopnjo medsebojnega zaupanja odsevajo naši prometni premiki. Kadar vozim po desni, k čemur me zavezuje družbeni dogovor, pravilo ali norma, s celim telesom zaupam, da bodo nasproti vozeči mimo mene pičili po moji levi oziroma po svoji desni. Popolna samoumevnost, ki pa vendarle ni povsem samoumevna.