V kolumni preberite: 

Nebo nad New Yorkom se je ta mesec obarvalo oranžno, širila sta se dim in vonj po gorečem lesu. Tako slab zrak so v mestu zadnjič dihali v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Odpovedali so športne dogodke, prestavljali letalske polete, vrata so zaprli živalski vrtovi in celo muzikali na Broadwayu, saj bi sicer pretilo, da bi si nastopajoči uničili glasilke. Težko bi našli bolj slikovit dokaz, da okoljske katastrofe ne poznajo razdalj, kaj šele, da bi priznavale državne meje. Gozdovi, ki so goreli in kvarili newyorški zrak, so bili devetsto tisoč kilometrov proč na severu, v kanadski pokrajini Quebec. Pa zgodba ni pomembna zgolj zato, ker je New York pač New York, eno najvplivnejših mest. Kaže namreč, kaj čaka preostali svet, če se bo ozračje še naprej segrevalo.