Turbulence na poletu v leto 2023
Leto 2022 odhaja v zgodovino kot obdobje velikih sprememb z dolgoročnimi posledicami. Spominjali se ga bomo tudi kot čas rekordno visoke inflacije – take, ki je generacije, mlajše od 40 let, k sreči sploh ne poznajo, in kot začetek ruske invazije v Ukrajini, ki je zavrtela kolo evropske in svetovne zgodovine v novo in negotovo smer. V tem letu smo se poslovili tudi od več kot desetletja ekstremno nizkih in celo negativnih obrestnih mer in posledično ugodnega zadolževanja državljanov, podjetij in države. Katastrofalni požar na Krasu, poplave in ekstremne vremenske pojave lahko razumemo kot svarilo planeta Zemlje, kaj nas čaka, če se ne spametujemo pri odnosu do okolja in podnebnih sprememb. V politiki je za nami slovensko supervolilno leto, naslednje volitve so spomladi 2024, ko bomo izbirali predstavnike v evropski parlament. In prav ta je letos upravičeno pod okrepljenim drobnogledom javnosti: če smo do zdaj lahko videli enotnost Unije pri odzivanju na krizne dogodke zadnjih let, je decembra korupcijski škandal vrgel dvome in temno senco na delovanje ene ključnih evropskih institucij.
Gospodarske in druge napovedi za leto, ki prihaja, so zdaj povezane s številnimi negotovostmi, kar zveni že kar klišejsko, saj so tveganja in nenadejani šoki zadnja leta prej pravilo kot izjema. Recimo, le kdo si je pred tremi leti, konec 2019, lahko zamislil prihod pandemije dobra dva meseca pozneje, prav tako je bila decembra lani zunaj možnih scenarijev tudi vojna v Ukrajini, ki je sledila konec februarja. Oba izredna, nepredvidena dogodka, »črna laboda«, kot bi ju lahko poimenovali z naslovom kultne knjige Nassima Nicolasa Taleba iz leta 2007, sta svet vrgla s tečajev in imela neslutene posledice za življenje mnogih.
V tem času se ob dobrih željah po sreči, zdravju in miru sprašujemo tudi, kaj bo novo leto prineslo za našo blaginjo. Ljudi zdaj verjetno še posebno zanima, kaj se bo dogajalo z njihovo kupno močjo, plačo ali pokojnino, ali bodo imeli osebnega zdravnika in dostopno javno zdravstvo, kako bo poslovalo podjetje, v katerem so zaposleni ali lastniki, kako varno bo njihovo delovno mesto. Zadnje leto, ko je rast cen krepko zarezala v kupno moč večine, doma in po svetu, so bile na udaru podražitev najranljivejše skupine. Vsako peto gospodinjstvo je v tretjem četrtletju letos težko ali zelo težko shajalo s svojimi dohodki. Porazen je zlasti podatek, da je bila povprečna mesečna bruto plača pri nas od januarja do septembra resda nominalno za 1,5 odstotka višja kot v istem času lani – a realno je bila za kar 6,4 odstotka nižja, ugotavljajo statistiki.
Visoka, več kot desetodstotna inflacija ob eroziji kupne moči kroji vse bolj tudi pričakovanja ljudi pri nas. Ti se v prihajajočem letu 2023 najbolj bojijo novih podražitev hrane in energentov. V nedavni Delovi anketi, ki jo je opravila Mediana, je tako odgovorila več kot polovica vprašanih, sledijo pa povečanje nestrpnosti med ljudmi, politična nestabilnost v Sloveniji in zaostritev vojne v Ukrajini. Ob tem je, zanimivo, šele na petem mestu strah pred izgubo zaposlitve, ki ga je navedlo le 2,4 odstotka vprašanih.
Slovenija ima ta čas še vedno zgodovinsko nizko stopnjo brezposelnosti, kar je v danih razmerah pozitivna okoliščina. Vsaj kratkoročno pa nas čaka zahtevno leto. Gospodarska dinamika bo leta 2023, predvsem v prvem polletju, opazno nižja kot v obeh letih prej, kar nekaj gospodarstvenikov pričakuje težave v poslovanju, vrstijo se pozivi k pomoči države, ki ima za to pripravljeno milijardno rezervo. Prijem inflacije ne bo popuščal, cene se bodo vsaj še v prvi polovici zviševale po visokih stopnjah. Plitka in kratka recesija v prvi polovici leta 2023, nato pa postopno okrevanje, je zdaj nekako pobožna želja in osnovni scenarij za evrodeželo, pred dvema tednoma smo podobna pričakovanja lahko slišali tudi iz ust prve dame Evropske centralne banke Christine Lagarde. V ECB so napoved gospodarske rasti za celotno evrsko območje sklestili na simboličnih 0,5 odstotka, z večjimi tveganji, da bo ta še nižja. Konec vojne ali pa vsaj neko trdnejše premirje v Ukrajini bi bil gotovo dogodek leta 2023 s številnimi ugodnimi širšimi posledicami predvsem za Ukrajince in tudi za vse Evropejce, a tak scenarij je v sedanjih okoliščinah podobno (ne)verjeten, kot se je pred letom dni zdela ruska agresija.
Ljudi zdaj še posebno zanima, kaj se bo dogajalo z njihovo kupno močjo, plačo ali pokojnino.
Pri nas Golobova vlada, ki se bo na začetku leta lahko rekonstruirala v polnem obsegu 20 ministrstev, za prihajajoče leto 2023 napoveduje pomembne reforme na kar štirih ključnih področjih: v zdravstvu, pri dolgotrajni oskrbi, pokojninskem sistemu in davkih. Sliši se precej ambiciozno, saj naj bi šlo za sočasne premike na politično in socialno najobčutljivejših področjih, kjer je v zadnjih 15 letih na izpitu padlo že kar nekaj vlad. Za vse napovedane spremembe bo potrebnih veliko političnih kompromisov ob hkratnem pričakovanem odzivu številnih interesnih skupin. V teoriji je za reforme načelno pravi čas na začetku mandata in ob hkratni prepričljivi večini vladajoče koalicije v parlamentu. Drugo vprašanje je, kako bo se bo glede zahtevnih reform poenotila in jih izpeljala vlada oziroma koalicija, v kateri vsakič nastopi prava politična drama že ob rutinskem kadrovanju uradnikov v policiji, pravosodju ali gospodarstvu.
V praksi so seveda najnujnejše spremembe v zdravstvu, ki se je ob razpadu na primarni ravni znašlo na dnu, in pri dolgotrajni oskrbi, kjer si je sedanja vlada kupila še leto dni časa, da končno uvede sistem, ki bo poskrbel za potrebe starajoče se družbe. Ureditev obeh socialno najbolj kritičnih področij zahteva zajetne dodatne finančne vire, še posebno ob hkratni odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi napovedana pokojninska reforma bo zahteven zalogaj, v vladi pa računajo, da bi jo uveljavili že leta 2024. Za vse večje javnofinančne potrebe bodo potrebni vse večji viri, sicer nas verjetno čaka fiskalna kriza. Zato javnost zelo zanima, kako se namerava vlada lotiti napovedane davčne reforme in ali bo imela pri njej kaj bolj srečno roko kot pri aktualnih spremembah dohodninske zakonodaje.
Ključen bo pri tem čim širši družbeni konsenz o razvojnih vprašanjih. Slovenija ga bo potrebovala ne le pri dobro premišljenih reformskih premikih, ampak tudi, da bo v zahtevnem letu 2023 lahko učinkovito delovala kot solidarna in socialna država – taka, ki ji je v sedanjih turbulentnih časih mar tako za blaginjo ljudi kot tudi za vzdržen razvoj.
