
Neomejen dostop | že od 14,99€
Na e-Študentskem servisu se vsakodnevno zvrstijo številne ponudbe za delo, ki mladim ponujajo raznolike delovne izkušnje. Med dela, ki jih opravljajo študenti in dijaki, sodijo vsa, od običajnih pisarniških nalog in gostinstva do preizkušanja jogurtov in iskanja voluharjev.
Kljub temu da je mladih vse manj in je tako opravljenega tudi manj študentskega dela, študenti in dijaki še vedno predstavljajo nepogrešljivo delovno silo za marsikaterega delodajalca. Obenem se spreminjajo stanje in potrebe trga dela, predvsem z napredkom v tehnologiji.
Na e-Študentskem servisu so v anketi Mladi in trg dela, ki je bila izvedena aprila 2025, 7523 mladih povprašali o njihovih pričakovanjih na trgu dela. Raziskava prikazuje pomembne trende, vrednote in pričakovanja generacije Z.
Kljub raznoliki dinamiki v vrstah zaposlitve si več kot polovica anketirancev še vedno želi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Šest odstotkov bi delalo za določen čas, 4,6 odstotka mladih pa si želi delati kot samostojni podjetnik. 17,3 odstotka mladih si želi ustvariti svoje podjetje takoj po končanem študiju, 32,6 odstotka pa si to obeta v prihodnosti.
62 odstotkov mladih se zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 90,3 odstotka pa se jih uspešno takoj vključi na trg dela.
Dijaki in študenti povprečno opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto in pri tem pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Njihov povprečni mesečni zaslužek znaša 250 evrov neto, na leto pa v povprečju zaslužijo okoli 3000 evrov neto.
Zaradi pandemije je delo na daljavo postalo del vsakdana, a si po podatkih ankete le pet odstotkov mladih želi delo izključno na daljavo. 47 odstotkov anketirancev si želi delo na lokaciji, 41 odstotkov pa daje prednost hibridnemu delu, ki omogoča več prilagodljivosti.
Skoraj polovica mladih si želi klasičen delovnik (pet dni na teden z osemurnim delovnikom), okoli 20 odstotkov bi izbralo skrajšani delovnik. Le 11,3 odstotka mladih si želi opravljati projektno delo, ki vključuje več kot osemurni delovnik, a daljša obdobja prostega časa.
Glede na raziskavo e-Študentskega servisa si mladi danes najbolj želijo delati v zdravstvenem sektorju in nujni pomoči, na primer babištvo in gorsko reševanje. Čeprav se slovensko zdravstvo sooča s pomanjkanjem kadra, se mladi, kljub želji po delu v zdravstvenem sektorju, usmerjajo v druge poklice z boljšimi pogoji za delo.
Poleg tega bi se mladi radi zaposlili tudi v poklicih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika), ki so trenutno med najbolj iskanimi na svetu. Med drugim si želijo postati astronavti in inženirji, privlačni so jim tudi bolj specifični poklici, na primer biolog na severnem polu in inženir podatkovne znanosti za avtonomno vožnjo.
Medtem ko je večina trga dela usmerjena k digitalizaciji in vse večjemu vključevanju dela z umetno inteligenco, je manjši, a ne nepomemben del trga usmerjen v počasnejši, trajnostni ali ekskluzivni način življenja. Samooskrba, tradicionalne vloge in visoko specializirane storitve, med drugimi butler in gospodinja s samooskrbnim gospodinjstvom, dobivajo nov pomen, kaže raziskava.
Med najbolj nenavadna dela, ki so jih opravljali študenti in dijaki, spadajo božanje psov, opazovanje balona v zraku, kopanje grmov ter delo hlevarja, iskalca voluharjev in preizkuševalca jogurtov. Veliko je tudi sodelovanja pri znanstvenih raziskavah in projektih, na primer prenos dvoživk in popis tujerodnih invazivnih vrst za naravovarstveno raziskavo ter raziskovanje na 3375 metrih nadmorske višine. Med nenavadnejša dela spada tudi čakanje v vrsti pred upravno enoto ob tretji uri zjutraj, namreč vrste so bile zaradi stavke izjemno dolge.
Glede na anketo so za generacijo Z najpomembnejši dejavniki ob vstopu na trg dela možnost napredovanja in varnost zaposlitve, pa tudi dobri odnosi med sodelavci ter prilagodljivost med delom in zasebnim življenjem.
Komentarji