V nadaljevanju preberite:
V minulih desetletjih, ko v procesih digitalizacije medijev spremljamo deprofesionalizacijo novinarstva, so tradicionalni mediji v samoohranitvenem nagonu sami sebe zreducirali na ideološko operacijo obrambe kulturnega supremacizma zahoda. Posledično od njih bralci sploh več ne pričakujemo, da bodo v zadnjem času okrepljene islamofobijo, sinofobijo in rusofobijo prepoznavali, se spraševali, kaj jih napaja, ter jih kritično zavračali. Še bolj nevaren je pojav, ki je dobil zalet že ob ruski invaziji na Ukrajino, s širjenjem konflikta v Zahodni Aziji pa grozi, da bo postal nekaj normalnega: »warmongering« oziroma vojno hujskaštvo, ki toliko glasov ni imelo že od hladne vojne in kasnejše »vojne proti terorju« po terorističnem napadu 11. septembra.
K spodbujanju sovraštva do »ideoloških drugih« in udarjanju po vojnih bobnih se vse bolj nagibajo tudi slovenski mediji. Nedolgo nazaj smo lahko v enem od njih brali prispevek, ki se trudi vse nezahodne geopolitične akterje vreči v skupni avtokratski koš in vzpostaviti paralele s »silami osi«: Rusijo, Hamas, Kitajsko, gibanje Ansar Allah v Jemnu (zahodnocentrično: hutijevsko gibanje), Severno Korejo in Iran.
