Inšpektor naj bo svetovalec
V normalni državi (oziroma v takšni, v kakršni si želimo živeti) bi inšpektor podjetju povedal, kaj mora storiti.
Odpri galerijo
KARIKATURA: Marko Kočevar
Slovenske inšpekcijske službe imajo temeljno pomanjkljivost, ki je posledica usmeritev zakonodajalca, predvsem da kaznuje in polni proračun. Inšpektorji opravijo nadzor, napišejo odločbo, določijo globo, kakšne so posledice, pa jih ne zanima. Namesto da bi inšpektor podjetju ali ustanovi, ki jo nadzira, pomagal, da najdejo rešitev in se uskladijo z zakonodajo, jih zanima zgolj to, da opravijo svoje delo. V praksi je primerov več tisoč, zadevajo pa velika podjetja, obrtnike in posameznike. Eden od teh se dogaja v prekmurskem podjetju Ocean Orchids. O problemu smo v Delu že poročali. V očeh Slovenije je rastlinjak postal stavba zaradi spremembe predpisov in ni več kmetijski objekt. Objekt seveda potrebuje presojo vplivov na okolje, v času gradnje jih rastlinjak pač ni potreboval. Podjetju sta bili izdani dve odločbi, po eni mora prenehati z dejavnostjo.
V normalni državi (oziroma v takšni, v kakršni si želimo živeti) bi inšpektor podjetju povedal, kaj mora storiti, da bo delovalo skladno z zakonodajo. Posledic je lahko več. V najslabšem primeru podjetje lahko ugasne. Po podatkih baze Gvin je v njem 34 zaposlenih. Za Prekmurje, kjer je dvesto šivilj včeraj na pogorišču Mure dobilo delavske knjižice, to ni hec. Tudi če bodo zaplet rešili (lastniki so veliko investirali, zaradi tega najbrž ne bodo dvignili rok), je ogrožen posel, ki je že dogovorjen z Ikeo (objekt, kjer bi pakirali za tega prodajalca pohištva). Tudi ta posel bi zagotovil nove zaposlitve, mogoče bi lahko delale celo šivilje Mure. Je pa še ena potencialna posledica: podjetnikom ubijajo voljo do dela, ta je celo najhujša. Prekmurje meji na tri države – kaj pa če bodo poslovne ideje razvijali tam, kjer bodo bolje sprejeti?
Vse to in še marsikaj inšpekcij seveda ne gane, oni delajo pač to, kar imajo v opisu del in nalog. V letnem poročilu inšpekcijskega organa bodo zapisali, da so opravili določeno število nadzorov, da so predpisali globe, in vse to kljub kadrovski podhranjenosti, saj imajo sistematiziranih precej več delovnih mest, kot jih je zasedenih.
V normalni državi (oziroma v takšni, v kakršni si želimo živeti) bi inšpektor podjetju povedal, kaj mora storiti, da bo delovalo skladno z zakonodajo. Posledic je lahko več. V najslabšem primeru podjetje lahko ugasne. Po podatkih baze Gvin je v njem 34 zaposlenih. Za Prekmurje, kjer je dvesto šivilj včeraj na pogorišču Mure dobilo delavske knjižice, to ni hec. Tudi če bodo zaplet rešili (lastniki so veliko investirali, zaradi tega najbrž ne bodo dvignili rok), je ogrožen posel, ki je že dogovorjen z Ikeo (objekt, kjer bi pakirali za tega prodajalca pohištva). Tudi ta posel bi zagotovil nove zaposlitve, mogoče bi lahko delale celo šivilje Mure. Je pa še ena potencialna posledica: podjetnikom ubijajo voljo do dela, ta je celo najhujša. Prekmurje meji na tri države – kaj pa če bodo poslovne ideje razvijali tam, kjer bodo bolje sprejeti?
Vse to in še marsikaj inšpekcij seveda ne gane, oni delajo pač to, kar imajo v opisu del in nalog. V letnem poročilu inšpekcijskega organa bodo zapisali, da so opravili določeno število nadzorov, da so predpisali globe, in vse to kljub kadrovski podhranjenosti, saj imajo sistematiziranih precej več delovnih mest, kot jih je zasedenih.
