Izogibanje najpomembnejšemu odgovoru

Prav bi bilo, da bi se stranke Kula in Gibanje Svoboda pred volitvami dogovorili, po kakšni formuli bodo določili mandatarja. In to jasno povedali volivcem.
Fotografija: Medsebojnim zapletanjem glede vročega krompirja, po kakšni formuli bodo ob neopuščenih mandatarskih ambicijah Tanje Fajon, določili mandatarja v primeru zmage na volitvah, se izogibajo.  FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Medsebojnim zapletanjem glede vročega krompirja, po kakšni formuli bodo ob neopuščenih mandatarskih ambicijah Tanje Fajon, določili mandatarja v primeru zmage na volitvah, se izogibajo.  FOTO: Leon Vidic

Ne upamo si presoditi, ali se več državljanov ukvarja z vprašanjem, kolikšen delež družinskega proračuna bodo ob pričakovanih podražitvah porabili za hrano ali pa jih bolj kot draginja skrbi izid bližnjih volitev.

Pred njimi smo političnim strankam, ki nas te dni obmetavajo z različnimi obljubami iz predvolilnih programov, druga drugo pa z različnimi očitki, postavili tri vprašanja: Naj v prihodnje sodnike namesto državnega zbora imenuje predsednik države? Ali bi bilo treba ustanoviti specializirano sodišče za najtežje vrste korupcije in gospodarskega kriminala? Bi spremenili zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora? Odgovori so izrisali zanimivo sliko oziroma različne ad hoc koalicije.

Pri vprašanju imenovanja sodnikov sta se skupaj znašli SDS in Levica, nobena od njiju namreč ni naklonjena spremembi veljavne ureditve. Je pa njuno stališče različno utemeljeno – SDS meni, da sedanja ureditev odpira manj možnosti za potencialne zlorabe, Levica pa, da sedanji sistem imenovanja najvišjih funkcij omogoča politično kupčkanje in sprejemanje gnilih kompromisov, a da je funkcija predsednika prav tako politična.

Nenavadna presečna množica je nastala pri vprašanju, ali bi bilo treba ustanoviti posebno sodišče. V »nenaravni koaliciji« so namreč skupaj pristale SDS, NSi, SD in LMŠ.

Pri zavzemanju za spremembo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so vse stranke izločile SDS, ki meni, da je zakon ustrezen. Morda ni odveč opomin, da bi prva različica zakona, ki jo je razveljavilo ustavno sodišče, lahko odnesla del premoženja številnim znanim obrazom, z njihovim predsednikom vred.

image_alt
Golob pravi, da bo mandatarja dala matematika

Bolj kot verjetno širše relativno nezanimiva vprašanja s področja pravosodja volivke in volivce zanima, kakšno vlado bodo volili, ko bodo 24. aprila obkrožili številko na volilnem lističu. Bodo volili zrele politike ali nalogi nedorasle peteline? Prav bi bilo, da bi se stranke Kula in Gibanje Svoboda pred volitvami dogovorili, po kakšni formuli bodo pravzaprav določili mandatarja. Zdaj se namreč medsebojnim zapletanjem glede tega vročega krompirja ob neopuščenih mandatarskih ambicijah Tanje Fajon in Robertu Golobu, ki naj bi bil glavni izzivalec Janeza Janše, izogibajo.

Preberite še: