Javnofinančna veselica se nadaljuje
V enem tednu sta bili dve javnofinančni objavi. Prejšnji petek so bili objavljeni podatki o javnofinančnem primanjkljaju v letu 2023. Na statističnem uradu so izračunali, da je ta znašal 1,587 milijarde evrov, kar je 114 milijonov evrov manj kot leto prej. V deležu BDP se je primanjkljaj znižal s treh na 2,5 odstotka. Odzvalo se je finančno ministrstvo, ki je komuniciralo, »da je bil javnofinančni primanjkljaj nižji od načrtovanega, k čemur je pripomoglo tudi varčevanje vlade«. S kolegi novinarji, ki celotno kariero spremljajo javne finance, smo se kislo nasmehnili. Nekako v smislu: kakšno varčevanje neki, če smo kupovali nekakšne nepremičninske podrtije tipa Litijska 51 in računalnike, za katere nismo vedeli, kaj z njimi, in je bilo treba urediti pravno podlago za to, da se jih razdeli.
Včeraj je sledila objava podatkov za prve tri mesece. Razmere v javnih financah se slabšajo. Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini 379 milijonov evrov, ki bi brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 278 milijonov evrov. V obeh primerjavah je bil primanjkljaj večji kot v istem obdobju lani, je ugotavljal fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. Ministrstvo za finance je komentiralo, »da je javnofinančno načrtovanje zahtevna naloga, predvsem zaradi številnih izzivov in negotovosti, s katerimi se spopadajo države, v zadnjem času predvsem z geopolitičnimi tveganji«. Z malo ciničnosti lahko ugotovimo, da je volja po varčevanju izpuhtela takoj po novem letu.
Zdi se, da smo se kar nekako navadili, da ima proračun milijardne primanjkljaje, vedno se najde kakšen izgovor – bodisi covid-19 bodisi energetska draginja, zdaj pa sanacija poplav. Ne glede na politično opredelitev vlade te kar tekmujejo, kdo bo več razdelil, razmišljanja, kako bomo izposojeno vrnili, pa ni. Tisti, ki opozarjamo na primanjkljaj, smo v manjšini, pravzaprav veljamo za nekoliko čudne oziroma ne razmišljamo dovolj moderno. Toda osebno sem prepričan, da nas bo zaradi nakopičenega dolga bolela glava, to pa bomo občutili tudi v denarnici, najbrž prek zakona o uravnoteženju javnih financ.
