Luknja v državni blagajni v prvih treh mesecih dosegla 379 milijonov evrov
Razmere v državnih financah se slabšajo. Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini 379 milijonov evrov, ki bi brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal 278 milijonov evrov. V obeh primerjavah je bil primanjkljaj večji kot v istem obdobju lani, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Podrobnejša analiza pokaže, da so bili skupni prihodki v povprečju prvih treh mesecev leta medletno štiri odstotke višji, predvsem na račun za 127 milijonov evrov večjih prilivov od dohodnine, medtem ko so bili prihodki od sredstev EU manjši za skoraj 70 milijonov evrov.
Skupni odhodki so se povečali še bolj, za 5,3 odstotka. Pri tem se je rast t. i. »očiščenih« odhodkov (8,4 odstotka) v prvih treh mesecih letos več kot podvojila v primerjavi z istim obdobjem lani. To je bila predvsem posledica visoke rasti stroškov dela (za 157 milijonov evrov) zaradi predčasnega izplačila regresa ter povečanega transferja (za 74 milijonov evrov) v pokojninsko blagajno ob letošnji visoki redni uskladitvi pokojnin.
Skupni obseg različnih interventnih ukrepov je bil sicer v prvih treh mesecih leta s 112 milijoni evrov za slabo polovico manjši kot v istem obdobju lanskega leta.
Primanjkljaj sektorja država je sicer lani znašal 2,5 odstotka BDP in je bil s tem za 1,9 odstotne točke BDP nižji od oktobrskih projekcij vlade.
Po oceni fiskalnega sveta je bil lanski nižji primanjkljaj od predvidenega predvsem posledica pričakovano nižje realizacije investicij in nižjih kapitalskih transferjev ter nižje lanske realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah. Na drugi strani pa so letos proračunsko financirane investicije že pričakovano porasle: v prvih treh mesecih so bile 76 milijonov višje kot v istem obdobju lanskega leta.
Bruto dolg sektorja država je sicer konec leta 2023 znašal 69,2 odstotka BDP, kar je 3,3 odstotne točke BDP manj kot konec leta 2022. »Znižanje je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije,« še ugotavlja fiskalni svet.
