Pa ne še ena maketa
Ali ne bi bilo bolje, da bi se ministrstvo za zdravje ukvarjalo s problemi zdravstva, kot pa s financiranjem?
Odpri galerijo
Na prvi pogled je videti, kot da gre za bolj sprejemljiv postopek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V resnici pa minister za zdravje Aleš Šabeder kot vmesni korak predlaga (izjemno drago) maketo financiranja dela zdravstvenega sistema. Foto Jože Suhadolnik
Potem ko je vlada zašla v težave, ker so se predlogu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez ustrezne razprave uprli tudi socialni partnerji, je ministrstvo za finance predstavilo nov predlog. Ta je na prvi pogled všečna vmesna oblika prehoda, z istim končnim ciljem, kot ga zahteva Levica – ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja.
Minister za zdravstvo Aleš Šabeder predlaga ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih. V prvem bi se zavarovanje v obstoječi obliki z zavarovalnic preneslo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v drugem koraku pa bi se oblikoval nov prispevek tako, da bi bili bolj obdavčeni tisti z višjimi prihodki.
Na prvi pogled je videti, kot da gre za bolj sprejemljiv postopek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V resnici pa Šabeder kot vmesni korak predlaga (izjemno drago) maketo financiranja dela zdravstvenega sistema.
Z vmesnim korakom, ki ga predlaga minister Šabeder, se bo namreč pobiranje prispevka iz zavarovalnic, ki imajo utečene postopke pobiranja zavarovanja, prenesel na zavod za zdravstveno zavarovanje, ki nima ne ustrezne tehnološke opreme, ne ustrezne kadrovske sestave, ne ustrezne infrastrukture in ne ustrezne pravne oblike in je celo brez dovoljenja za opravljanje zavarovalnih storitev. Zavod bi verjetno moral dobiti status zavarovalnice, to pa je nespametno, saj je prav zaradi tega pred dvema desetletjema ustanovil Vzajemno.
Če bi dopolnilna zdravstvena zavarovanja prevzel zavod za zdravstveno zavarovanje, bi moral spremeniti statusno obliko, dobiti dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, člani uprave bodo morali pridobiti dovoljenje za funkcijo člana uprava zavarovalnice in imenovati pooblaščenega aktuarja ... Za pridobitev statusa zavarovalnice bo moral imeti tudi ustrezno kapitalsko strukturo, za prevzete in pobrane premije napraviti ustrezne rezervacije …
Ali še vedno menite, da bo predlog Šabedra (ali Levice) ustvaril prihranek? Tudi če ministrstvu za zdravje uspe že v prvem koraku spremeniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje v davek oziroma prispevek, je vmesni korak v vseh pogledih bistveno dražji od obstoječega sistema. Država bo morala, med drugim, kupiti ali razviti ustrezno tehnološko podporo in nadgraditi celoten sistem pobiranja davkov. Predvidevamo lahko, da bo izvajalka pobiranja finančna uprava. Opozarjamo, da dopolnilno zavarovanje plačuje več kot 1,5 milijona zavarovancev, to pa počne ločeno od drugih davkov. Država bo morala s prenosom tega zavarovanja postaviti nov sistem pobiranja.
Treba bo zaposliti ljudi za pobiranje in kontrolo pobiranja davka. To je najmanj 500 novih zaposlitev za pobiranje in kontrolo in še vrsto zunanjih izvajalcev, ki bodo upravljali programske rešitve. Realno je pričakovati, da bodo stroški pobiranja večji, kot ga imajo zavarovalnice, ker je pri zavarovalnicah to del utečenega posla in se vsaj delno združuje z drugimi zavarovalnimi posli. Zavod za zdravstveno zavarovanje in drugi državni organi s tem nimajo ustreznih izkušenj. Teoretično bi lahko nekaj prihrankov sicer nastalo s konsolidacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z drugimi viri financiranja zdravstva, a ta učinek bo skromen, če sploh bo. In vse to bo postalo odveč, ko bo uveden drugi korak.
Teoretično bi se lahko prihranek ustvaril šele v drugem koraku, ko bi bil prispevek oziroma dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno in bi lahko pobiranje združili z drugimi davščinami. Toda tega drugega dela ministrstvo za zdravje sploh še nima pripravljenega in ne ve, kako bi ga izvedlo (kot je znano, pa predlog Levice močno povečuje luknjo zdravstvenega sistema in neenakomerno razporeja davčno breme).
V resnici minister Šabeder predlaga le, da država zapravi veliko denarja za spremembo dela sistema pobiranja financiranja zdravstva. Ali ne bi bilo bolje, da bi se ministrstvo za zdravje ukvarjalo s problemi zdravstva? Prav bi bilo, da bi ministrstvo za zdravje najprej predstavilo, kakšen zdravstveni sistem mora (ali pa je sposobna) Slovenija imeti, nato pa v sodelovanju z vsemi vpletenimi sestavilo še vzdržen splošno sprejemljiv sistem njegovega financiranja.
Minister za zdravstvo Aleš Šabeder predlaga ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih. V prvem bi se zavarovanje v obstoječi obliki z zavarovalnic preneslo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v drugem koraku pa bi se oblikoval nov prispevek tako, da bi bili bolj obdavčeni tisti z višjimi prihodki.
Na prvi pogled je videti, kot da gre za bolj sprejemljiv postopek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V resnici pa Šabeder kot vmesni korak predlaga (izjemno drago) maketo financiranja dela zdravstvenega sistema.
Z vmesnim korakom, ki ga predlaga minister Šabeder, se bo namreč pobiranje prispevka iz zavarovalnic, ki imajo utečene postopke pobiranja zavarovanja, prenesel na zavod za zdravstveno zavarovanje, ki nima ne ustrezne tehnološke opreme, ne ustrezne kadrovske sestave, ne ustrezne infrastrukture in ne ustrezne pravne oblike in je celo brez dovoljenja za opravljanje zavarovalnih storitev. Zavod bi verjetno moral dobiti status zavarovalnice, to pa je nespametno, saj je prav zaradi tega pred dvema desetletjema ustanovil Vzajemno.
Če bi dopolnilna zdravstvena zavarovanja prevzel zavod za zdravstveno zavarovanje, bi moral spremeniti statusno obliko, dobiti dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, člani uprave bodo morali pridobiti dovoljenje za funkcijo člana uprava zavarovalnice in imenovati pooblaščenega aktuarja ... Za pridobitev statusa zavarovalnice bo moral imeti tudi ustrezno kapitalsko strukturo, za prevzete in pobrane premije napraviti ustrezne rezervacije …
Ministrstvo za zdravje naj najprej predstavi, kakšen zdravstveni sistem mora Slovenija imeti.
Ali še vedno menite, da bo predlog Šabedra (ali Levice) ustvaril prihranek? Tudi če ministrstvu za zdravje uspe že v prvem koraku spremeniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje v davek oziroma prispevek, je vmesni korak v vseh pogledih bistveno dražji od obstoječega sistema. Država bo morala, med drugim, kupiti ali razviti ustrezno tehnološko podporo in nadgraditi celoten sistem pobiranja davkov. Predvidevamo lahko, da bo izvajalka pobiranja finančna uprava. Opozarjamo, da dopolnilno zavarovanje plačuje več kot 1,5 milijona zavarovancev, to pa počne ločeno od drugih davkov. Država bo morala s prenosom tega zavarovanja postaviti nov sistem pobiranja.
Treba bo zaposliti ljudi za pobiranje in kontrolo pobiranja davka. To je najmanj 500 novih zaposlitev za pobiranje in kontrolo in še vrsto zunanjih izvajalcev, ki bodo upravljali programske rešitve. Realno je pričakovati, da bodo stroški pobiranja večji, kot ga imajo zavarovalnice, ker je pri zavarovalnicah to del utečenega posla in se vsaj delno združuje z drugimi zavarovalnimi posli. Zavod za zdravstveno zavarovanje in drugi državni organi s tem nimajo ustreznih izkušenj. Teoretično bi lahko nekaj prihrankov sicer nastalo s konsolidacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z drugimi viri financiranja zdravstva, a ta učinek bo skromen, če sploh bo. In vse to bo postalo odveč, ko bo uveden drugi korak.
Teoretično bi se lahko prihranek ustvaril šele v drugem koraku, ko bi bil prispevek oziroma dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno in bi lahko pobiranje združili z drugimi davščinami. Toda tega drugega dela ministrstvo za zdravje sploh še nima pripravljenega in ne ve, kako bi ga izvedlo (kot je znano, pa predlog Levice močno povečuje luknjo zdravstvenega sistema in neenakomerno razporeja davčno breme).
V resnici minister Šabeder predlaga le, da država zapravi veliko denarja za spremembo dela sistema pobiranja financiranja zdravstva. Ali ne bi bilo bolje, da bi se ministrstvo za zdravje ukvarjalo s problemi zdravstva? Prav bi bilo, da bi ministrstvo za zdravje najprej predstavilo, kakšen zdravstveni sistem mora (ali pa je sposobna) Slovenija imeti, nato pa v sodelovanju z vsemi vpletenimi sestavilo še vzdržen splošno sprejemljiv sistem njegovega financiranja.
